Pobudnica se je na Varuha obrnila, ker je menila, da ji je Okrajno sodišče v Ljubljani v zapuščinskem postopku napačno vročalo sodna pisanja v njen varni elektronski predal (VEP), čeprav tega ni zahtevala in je zaradi tega zamudila pritožbeni rok zoper ta sodna pisanja. Ker se sodišče na njena opozorila ni odzvalo, je Varuha zaprosila za posredovanje.
* * *
Pobudnica se je na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) 14. 3. 2025 obrnila s pobudo, v kateri je navedla, da ni bila pravočasno obveščena o vročitvi Poziva k posredovanju izjav oziroma dednega dogovora Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. O 553/1949 z 20. 12. 2024 (poziv). Poudarila je, da ji je bil poziv vročen v varni elektronski predal, čeprav ni dala dovoljenja za takšen način vročanja, in da je zato zamudila rok za pritožbo zoper dodatni sklep o dedovanju. Ker se sodišče tudi na njeno dodatno pisno opozorilo 5. 2. 2025 na vse navedeno ni odzvalo, je Varuha prosila za pomoč.
Varuh je v zadevi opravil poizvedbo pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Predsednica navedenega sodišča je v odgovoru na poizvedbo pojasnila, da je v obravnavani zadevi ob vročanju poziva na podajo dednih izjav in sklepa o prekinitvi postopka za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju prišlo do napake. Pobudnica je namreč sodišče januarja 2025 po elektronski poti obvestila, da sodnih pisanj ni prejela, ob preverjanju vročitve pa je bilo ugotovljeno, da ji je bilo sodno pisanje poslano preko varnega elektronskega predala (VEP), kar ji je sodišče pojasnilo z dopisom z 20. 1. 2025, vendar je bilo ob tem spregledano, da pobudnica ni podala soglasja za tak način vročanja. Pobudnica je na napako pri vročanju sodišče znova opozorila 28. 1. 2025 in 5. 2. 2025, zato je razpravljajoča sodnica zadevo prevzela v pregled in nadaljnje ukrepanje.
Po pregledu spisa je razpravljajoča sodnica ugotovila, da je bilo vročanje v pobudničin elektronski predal napačno. Ob izvedbi opravil vročanja je bilo namreč v elektronskem vpisniku zaznano, da ima VEP in je bila s strani sodnega osebja izbrana navedena opcija, pri tem pa je bilo spregledano, da je vročanje fizičnim osebam v VEP skladno z določbo 132. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mogoče le, če stranka za to zaprosi ali če jo sodišče na to izrecno opozori. Sodišče je zato pobudnici 19. 5. 2025 ponovno vročalo sklep in sodno pisanje ter v spremnem dopisu pojasnilo, da je prišlo do napake, zaradi česar ji je pisanja vročalo ponovno in da ima zato na voljo (nov) pritožbeni rok zoper izdani sklep. Tako je bilo pobudnici kot stranki (dedinji) v nadaljevanju omogočeno sodelovanje v postopku.
Po preučitvi razpoložljivih podatkov v predmetni zadevi, tako tistih, ki jih je posredovala pobudnica, in tistih, ki jih je posredovalo Okrajno sodišče v Ljubljani na podlagi poizvedbe, v zvezi z zapuščinskim postopkom št. O 553/1949 in izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, je bilo mogoče ugotoviti, da so bila pobudničina opozorila o tem, da vročanje sodnih pisanj v zvezi z navedeno zapuščinsko zadevo v njen varni elektronski predal ni bilo pravilno, očitno utemeljena. Na njihovi podlagi pa je Okrajno sodišče v Ljubljani to napako tudi samo prepoznalo in jo popravilo tako, da ji je sodna pisanja ponovno (in pravilno) vročalo in tudi vročilo. Zaradi napake pri vročanju sodnih pisanj za pobudnico tudi niso nastale kakšne škodljive posledice, saj je šele z (pravilno) vročitvijo sodnih pisanj lahko zanjo začel teči rok, v katerem je (bilo) treba opraviti posamezna procesna dejanja (kot je npr. vložitev pritožbe).
Ker so bile posledice napačnega vročanja sodnih pisanj (sicer šele 19. 5. 2025) odpravljene in zaradi tega tudi niso nastale morebitne škodljive posledice, ki bi lahko vplivale na pravni položaj pobudnice, je odpadla podlaga za nadaljnjo obravnavo predmetne zadeve in morebitno nadaljnje posredovanje Varuha v zvezi z njo, zato je Varuh postopek obravnave te zadeve zaključil. 15.3-11/2025