Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Primer

Zobozdravstvena oskrba oseb s posebnimi potrebami

Pobudniki so opozorili na težave pri dostopu do zobozdravstvenih storitev pod splošno anestezijo za osebe s posebnimi potrebami. Te osebe, predvsem otroci, z zobozdravniki običajno ne sodelujejo, so prestrašeni, nemirni in vznemirjeni, zato je zobozdravstvena oskrba v tovrstnih primerih možna le z uporabo splošne anestezije. Dostop do tovrstne zobozdravstvene oskrbe pa naj bi bil otežen zaradi nesprejemljivo dolgih čakalnih dob (6 mesecev in več). Zato morajo osebe s posebnimi potrebami uživati vrsto zdravil, ki jim lajšajo bolečine, kar je nesprejemljivo, predvsem ko gre za otroke. Varuh se pridružuje stališču Zdravstvenega sveta, da se zadeva obravnava prednostno – na vseh področjih, še posebej, ko gre za primere otrok, ki naj bi zaradi dolgih čakalnih dob morali uživati protibolečinska zdravila. Varuh meni, da je to nesprejemljivo in v nasprotju s 24. členom Konvencije o otrokovih pravicah, v skladu s katerim države pogodbenice priznavajo otrokovo pravico do najvišje dosegljive ravni zdravja in do storitev ustanov za zdravljenje bolezni in zdravstveno rehabilitacijo.

* * *

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je prejel pobudo, v kateri so pobudniki opozorili na težave pri dostopu do zobozdravstvenih storitev pod splošno anestezijo za osebe s posebnimi potrebami. Pobudniki so nas seznanili, da imajo osebe s posebnimi potrebami lahko senzorične, vedenjske in druge težave, zaradi katerih je zobozdravniška oskrba otežena. Osebe s posebnimi potrebami, predvsem otroci, zato z zobozdravniki običajno ne sodelujejo, so prestrašeni, nemirni in vznemirjeni, tako je zobozdravstvena oskrba v tovrstnih primerih možna le z uporabo splošne anestezije. Dostop do tovrstne zobozdravstvene oskrbe pa naj bi bil otežen, in sicer zaradi nesprejemljivo dolgih čakalnih dob (6 mesecev in več). Te naj bi nastale kot posledica pomanjkanja ustrezno usposobljenih anesteziologov in omejenega financiranja zobozdravstvene oskrbe v splošni anesteziji. Težave so večje izven mestnih središč, kjer tovrstne oskrbe pravzaprav sploh ni. Zato morajo zaradi dolgih čakalnih dob osebe s posebnimi potrebami uživati vrsto zdravil, ki jim lajšajo bolečine. Posebej so izpostavili primere otrok, ki v času čakanja na poseg prejemajo močna protibolečinska zdravila (npr. svečke) vsakih nekaj ur.

Varuh se je po odgovore in stališče, kako rešiti izpostavljen problem, obrnil na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Ministrstvo za zdravje (MZ) in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

ZZZS nas je seznanil, da se pomanjkanje kadra kaže na številnih področjih. Zato je za rešitev nastale situacije treba realno oceniti stanje in pripraviti celovit, sistemski pristop, ki vključuje povečanje vpisa na medicinsko fakulteto, usmerjanje specializacij ter ukrepe za zadržanje kadra v javni zdravstveni mreži. Navedli so, da je za mrežo na sekundarni zdravstveni ravni pristojno MZ, zato pričakujejo, da nam bo MZ predstavilo načrt nadaljnjih aktivnosti na tem področju. ZZZS pa bo s financiranjem sledil mreži, kot bo postavljena. Navedli so tudi, da lahko vsi izvajalci za oskrbo oseb s posebnimi potrebami zaračunajo 30 % višjo ceno, kar ocenjujejo, da je primerna cena in dovolj stimulativno s finančnega vidika.

NIJZ nas je seznanil, da spremlja kadrovsko preskrbljenost in število opravljenih storitev pri splošnih zobozdravnikih in zobozdravnikih specialistih. Pri tem ugotavlja, da je predvsem v Vzhodni kohezijski regiji število zobozdravnikov nižje v primerjavi z Zahodno kohezijsko regijo. Ta razlika se izrazi tudi pri rabi storitev, ki je nižja predvsem v Pomurski in Jugovzhodni regiji. NIJZ nima podatkov o dostopnosti in usposobljenosti zobozdravstvenih timov, ki bi izvajali zobozdravstvene storitve v splošni anesteziji, kot bi bilo primerno v primeru oseb s posebnimi potrebami. Problematike se zavedajo, njeno urejanje pa naj bi presegalo pristojnosti NIJZ. Med drugim pa NIJZ ugotavlja, da bi bilo treba za izvajanje zobozdravstvenih posegov v splošni anesteziji dopolniti tudi šifrant zobozdravstvenih storitev pri ZZZS.

MZ nam je sporočilo, da sprejemajo ukrepe, ki so usmerjeni v izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev in da njihove aktivnosti potekajo v smeri priprave kadrovske strategije. Menijo, da je ključno, da se zagotovi zadostno število kadra za izvajanje zdravstvene dejavnosti, tudi za zobozdravstveno obravnavo otrok s posebnimi potrebami v splošni anesteziji. Varuh z odzivom MZ ni bi zadovoljen, zato smo nanj naslovili dodatne poizvedbe. MZ se je na naše dopise odzvalo in nas seznanilo, da se zavedajo nujnosti, da se zagotovi zadostno število timov za izvajanje potrebnih zobozdravstvenih storitev v splošni anesteziji za osebe s posebnimi potrebami. Zato bodo to potrebo naslovili že v okviru postopka priprave in sprejema Aneksa k Splošnemu dogovoru za leto 2022.

Pobudniki so s problematiko seznanili tudi Zdravstveni svet. Ta je sklenil, da se pripravi dopis za Stomatološki kliniki v Ljubljani in Mariboru z namenom, da pripravita organizacijske pogoje (termin, lokacija, telefonska številka), kamor se za nujne primere lahko obračajo pacienti oz. starši otrok s posebnimi potrebami. Zdravstveni svet je še predlagal, da je vsaj enkrat na teden na voljo ambulanta za osebe s posebnimi potrebami, na Razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo in zobozdravstvo pa naj se posreduje apel, da pripravijo klinične poti in opredelijo populacijo, ki bi bila upravičena, da bi se poseg v splošni anesteziji opravil brez čakalne dobe. Zdravstveni svet meni, da je to treba obravnavati prednostno do sprejetja Strategije ustnega zdravja, prav tako pa naj se pripravi klinična pot in v njej posebej definira bolnike, pri katerih je potrebna splošna anestezija.

Varuh se pridružuje stališču Zdravstvenega sveta, da se zadeva obravnava prednostno – na vseh področjih, še posebej, ko gre za primere otrok, ki morajo zaradi dolgih čakalnih dob uživati protibolečinska zdravila. Za Varuha je to nesprejemljivo in v nasprotju s 24. členom Konvencije o otrokovih pravicah, v skladu s katero države pogodbenice priznavajo otrokovo pravico do najvišje dosegljive ravni zdravja in do storitev ustanov za zdravljenje bolezni in zdravstveno rehabilitacijo. Države pogodbenice si bodo prizadevale zagotoviti, da ne bo noben otrok prikrajšan za pravico do takega zdravstvenega varstva.

Varuh se na podlagi problematike čakalnih dob, ki jo je že obravnaval, zaveda, da povečanje finančnih sredstev sicer lahko poveča število obravnav, ne rešuje pa problematike pomanjkanja kadra. Za to vprašanje je potrebno dolgoročno načrtovanje, ki je povezano z izobraževalnim sistemom, motivacijo zdravnikov, da se odločajo za določene specializacije, ki jih primanjkuje, vse to pa je povezano tudi s financiranjem. Varuh bo zato počakal z nadaljevanjem obravnave pobude – in sicer do sprejema Aneksa k Splošnemu dogovoru za leto 2022, iz katerega bo razvidno, ali so bila in v kolikšni meri so bila zagotovila MZ uresničena. Na podlagi tega bomo lahko skupaj s pobudniki ocenili, ali je za pričakovati, da se bodo razmere na tem področju tudi dejansko izboljšale. 9.4 - 22 / 2021

Natisni: