Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Namestnica varuha ponovila pozive k ureditvi polnega uresničevanja ustavne pravice do znakovnega jezika in jezika gluhoslepih

Seja komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti

Namestnica varuha dr. Dijana Možina Zupanc se je danes, 8. 9. 2023, udeležila seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na kateri so govorili o uresničevanju pravic, ki izhajajo iz 62.a člena ustave glede uporabe in razvoja znakovnega jezika in jezik gluhoslepih.

Poudarila je, da je Varuh človekovih pravic RS pozdravil, da je bil slovenski znakovni jezik pred dvema letoma vpisan v Ustavo Republike Slovenije. »S to potezo smo kot država uporabnike znakovnega jezika in jezika gluhoslepih prepoznali kot skupnost z lastno kulturo, identiteto in jezikom. Hkrati pa je bil na ta način postavljen tudi temelj za nadaljnje zagotavljanje pravic teh oseb na vseh družbenih ravneh, posebej na področjih komunikacije, izobraževanja in zaposlovanja,« je dejala.

Varuh človekovih pravic pa je že takrat opozoril, da je vpis v ustavo seveda pomemben, a le prvi korak na poti k polnemu uresničevanju pravic gluhih in gluhoslepih; ključno je zagotavljanje teh pravic v praksi. Zato vladi vse od takrat – tudi preko letnih poročil – priporoča, da čim prej pripravi podzakonske akte in ustavno varovano pravico spremeni iz mrtve črke na papirju v aktivno pravico. Namestnica je v imenu institucije Varuha izrazila obžalovanje, da v več kot dveh letih ni bilo narejenega nič bistvenega za sistemsko ureditev razvoja slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih.

Poudarila je, da so naglušnost, gluhost in gluha slepota večkrat spregledane oblike invalidnosti, ki ljudi prizadenejo tako v komunikacijskem kot socialnem in intelektualnem smislu. Srečujejo se s težavami pri sporazumevanju, zaradi nepoznavanja in nerazumevanja invalidnosti pa so včasih označeni za nesodelujoče, celo konfliktne, oteženo ali onemogočeno jim je enakopravno sodelovanje v sodnih postopkih ali postopkih zdravljenja in še v mnogih drugih življenjskih zgodbah, je poudarila.

Institucija Varuha vseskozi opozarja na nujnost rednega zagotavljanja informacij in izobraževanja v znakovnem jeziku, kar zvišuje izobrazbeno strukturo, veča zaposlitvene možnosti in izboljšuje socialno-ekonomski status gluhih in naglušnih. Ob tem pa je seveda potrebno zagotavljati tudi pogoje za razvoj znakovnega jezika. Veliko gluhih in naglušnih je slabo izobraženih tudi zato, ker šole ne zagotavljajo popolne prisotnost tolmača. Gre za nedopustno diskriminacijo, je poudarila namestnica varuha in odgovorne ponovno pozvala, da gluhim zagotovijo izobraževanje v znakovnem jeziku, ki je njihov naravni.

Navzoče na seji komisije je spomnila še, da Varuh tudi sicer državne institucije spodbuja, da vsem invalidom omogočijo, da bodo videni, slišani in razumljeni ne glede na svojo oviranost. Opozorila je na premnoge zaplete pri dostopu gibalno oviranih do sodišč, javnih šol, občin in upravnih enot. »Varuh vztraja, da je nujno s prilagoditvami osebam z različnimi oviranostmi omogočiti enakopravno vključevanje v družbo. Zato je treba med drugim tudi pravice oseb z gluhoslepoto celostno postaviti v zakonodajni okvir, predvsem pa je nujno opustiti medicinsko opredelitev gluheslepote. Priznati jo je treba kot specifično obliko invalidnosti, pri tem pa po zgledu nekaterih evropskih držav upoštevati funkcionalni kriterij gluheslepote, tako, da se določi funkcionalno stanje gluhoslepe osebe. Z upoštevanjem funkcionalnih kriterijev bi bilo treba dopolniti tudi obstoječe predpise,« je poudarila namestnica varuha dr. Možina Zupanc.

V imenu institucije Varuha se je zahvalila društvom in združenjem ter vsem, ki vlagajo velike napore v uresničevanje pravic na tem področju. »Vsak izmed nas si zasluži, da je spoštovan, enakovreden in cenjen del družbe. Z uresničevanjem pravic nismo le družbeno odgovorni, temveč tudi kot družba postajamo močnejši,« je še dejala.

Natisni: