Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Ob mednarodnem dnevu zavedanja o avtizmu varuh Svetina znova poziva organe k ustrezni pozornosti in ukrepanju

Otrok z barvnimi rokami in napis o avtizmu

Varuh človekovih pravic Peter Svetina ob mednarodnem dnevu zavedanja o avtizmu, ki ga obeležujemo 2. aprila, ugotavlja, da se na področju skrbi za osebe z avtizmom tudi v zadnjem letu ni zgodilo nič: skrb zanje je še zmerom razpršena, sodelovanje med resorji šepa, civilna družba pa zaman trka na vrata ministrstev. Skrb za eno izmed ranljivih skupin prebivalstva omogoča rešitve tudi za težave drugih skupin, zato varuh ne razume, zakaj ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti področju oseb z avtizmom ne posveča nobene pozornosti. »Prejemam pobude, v katerih me civilna družba opozarja, da ministrstvo sploh ni odzivno, kaj šele, da bi se posvetilo reševanju njihovih težav in sledilo njihovim dejanskim potrebam,« poudarja varuh.

Varuh zato ministrstvo za delo ter druge organe poziva, da sledijo načelom vključujoče družbe in prisluhnejo potrebam oseb z avtizmom po vzpostavitvi dnevnih centrov, ustreznih neinstitucionalnih oblik stanovanjskih skupnosti s pomočjo, potrebi po ustrezni zdravstveni oskrbi ter namenijo pozornosti tudi drugim odprtim vprašanjem. Ministrstvo za gospodarstvo pa varuh poziva, naj nameni ustrezno pozornost zaposlovanju oseb z avtizmom in v dialogu z delodajalci oblikuje možnosti, ki bodo zajemale ne samo prilagojena delovna mesta, ampak tudi ustrezno usposobljene mentorje za pomoč zaposlenim osebam za avtizmom ter druge podporne storitve.

Varuh znova poudarja, da izvajanje skrbi za osebe z avtizmom in tudi drugih družbenih skupin zgolj z razpisanimi programi, brez ustreznih analiz ali sistemskega pristopa ni pravi način. »Med tem, ko država prepočasi išče - ali pa sploh ne - parcialne rešitve, številni otroci z avtizmom odrastejo. Kot mladostniki in kasneje odrasli pa se znajdejo v položaju, ko mnogi, ki si to želijo in tudi zmorejo, nimajo možnosti zaživeti samostojno. Avtizem je vseživljenjska nevrološka posebnost v delovanju posameznika in večjih sprememb v stanju osebe ni pričakovati, zato je nujno na vseživljenjski način oblikovati tudi rešitve, ki povečujejo, ne pa zmanjšujejo kakovosti življenj oseb z avtizmom,« poudarja varuh.

Sistemski pristop bi lahko pokazal tudi, koliko strokovnjakov za delo z osebami z avtizmom je potrebnih in kakšne rešitve oblikovati. Odgovornost države je, da poskrbi za ranljive in omogoči strokovno in finančno dostopnost rednih obravnav in terapij, ki jih osebe z avtizmom potrebujejo. Varuh je prepričan, da obstoječe redke, nestalne in nepopolne oblike pomoči niso dovolj. »Tako kot je očem nevrotipičnih prebivalcev avtizem nevidna ovira, so nevidne stiske oseb z avtizmom, njihovih preobremenjenih družin, posebej pozabljeni so sorojenci oseb s posebnimi potrebami. Kako omogočiti, da bodo deležni ustrezne podpore, je vprašanje, ki ga je nujno nasloviti,« meni varuh.
 
Varuh ob mednarodnem dnevu zavedanja o avtizmu še poudarja, da je nujno spoznavanje avtizma, saj je samo tako mogoče razumeti in sprejeti posebnosti v vedenju in delovanju oseb z avtizmom in odstreti stigmo, ki jih še dodatno izključuje in povzroča stiske. »Znova poudarjam, da mora biti izobraževanje o avtizmu in o specifičnih pristopih glede na potrebe oseb z avtizmom eden od ključnih elementov v akcijskih načrtih za vključujočo družbo,« poudarja varuh. »Predvsem morajo avtizem poznati javni uslužbenci, da so lahko tudi 'v službi' oseb z avtizmom in pri svojem delu ne bodo kršili njihovih pravic,« pričakovanja jasno poudarja varuh Svetina. Dodaja še, da lahko samo s spoznavanjem palete drugačnosti celotne družbe gradimo prostor za vse, v katerem ni nihče spregledan.

Natisni: