Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Neprimerna zdravstvena obravnava

Kršitev: 14. člen Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP): Pravica do obravnave kršitev pacientovih pravic | 22. člen Ustave RS - Enako varstvo pravic

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je ugotovil, da je zdravstveni dom v postopku obravnave pobudnika kršil njegovo pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave in pravico do obravnave kršitve pacientovih pravic. Zdravstveni dom smo na kršitvi opozorili, ta pa se je pobudniku opravičil.

* * *

Varuh je prejel dopis pobudnika, ki se je želel zaposliti kot vzgojitelj v vzgojno-varstvenem zavodu. Pred zaposlitvijo je bil, kot je to običajno, napoten v center medicine dela v enem od zdravstvenih domov, kjer je med drugim opravil tudi pregled pri psihologinji. Ta je od njega zahtevala, da naj si sam priskrbi mnenje psihiatra. Pobudnik je bil namreč pred več leti obravnavan zaradi težav v duševnem zdravju. Pobudnik je mnenje psihiatra sicer pridobil in ga tudi posredoval zdravstvenemu domu, vendar pa je ta vmes že[1] izdal začasno spričevalo, da je za oceno delazmožnosti potreben drug pregled, in pobudnika seznanil, da mora priti na nov zdravstveni pregled in da za to potrebuje novo napotnico. S slednjim je bil seznanjen tudi delodajalec, ki pa pobudnika na nov pregled ni napotil. Pobudnik je izgubil možnost zaposlitve, kar je pripisal stigmatizaciji psihologinje, ki ga je obravnavala. V zvezi z navedenim je skladno z določbami Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) pri zdravstvenemu domu vložil zahtevo za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic, obrnil pa se je tudi na Varuha.

Varuh je v zvezi z opisanim opravil poizvedbe pri zdravstvenemu domu, v katerem so se navedbe pobudnika praktično v celoti potrdile. Iz odgovorov zdravstvenega doma smo namreč razbrali, da je običajna praksa, da ob ugotovitvi, da je potreben dodaten pregled delavca pri psihiatru, tega napoti k lečečemu psihiatru, če tega ni, pa k pogodbenemu psihiatru zdravstvenega doma. V primeru pobudnika se je izkazalo, da je bil dejansko napoten, da naj sam pridobi izvid, pri čemer je psihiatra nazadnje obiskal pred več leti in sicer ni bil v psihiatrični obravnavi. Razlogov, zakaj pobudnik skladno z običajno prakso zdravstvenega doma ni bil napoten k psihiatru, slednji ni pojasnil. 

Varuh je menil, da zgoraj opisano postopanje zdravstvenega doma predstavlja neprimeren pritisk na pacienta, da v postopku ocenjevanja delazmožnosti sam pridobi izvid, slednje pa predstavlja kršitev pravice do primerne zdravstvene obravnave iz drugega odstavka 11. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP), ki določa, da je primerna zdravstvena obravnava tista, ki je skladna s pacientovimi potrebami ter zmožnostmi zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji in temelji na enostavnih, preglednih in prijaznih administrativnih postopkih ter vzpostavlja s pacientom odnos sodelovanja in zaupanja. Postopek obravnave pobudnika je bil zanj namreč vse prej kot enostaven, pregleden in prijazen, saj je bil soočen s situacijo, ko si je moral popolnoma sam, brez pomoči in ustreznih usmeritev zdravstvenih delavcev, zagotoviti pregled in izvid psihiatra, pri čemer je bil zaradi narave postopka ocenjevanja delazmožnosti tudi pod velikim časovnim pritiskom.

Pri tem se je Varuhu postavilo tudi vprašanje, koliko je tovrstno postopanje zdravstvenega doma dejansko pripomoglo k temu, da se pobudnik ni mogel zaposliti, predvsem koliko je smiselna praksa, ki zahteva izdajo nove napotnice delodajalca za izdajo »novega spričevala«, pri čemer končno spričevalo zaradi tega, ker vsi pregledi še niso bili opravljeni, sploh ni bilo izdano. Zdravstveni dom smo zato vprašali, ali v svoji praksi zaznava več primerov, ko delodajalci ne izdajo nove napotnice, saj bi to lahko nakazovalo na sistemsko težavo in morebitno diskriminacijo oziroma neenako obravnavo pacientov pri zaposlovanju zaradi domnevnih in nedokazanih zdravstvenih težav. Kot razumemo, naj zdravstveni dom takih primerov ne bi zaznaval, zato Varuh s poizvedbami v tem delu ni nadaljeval.

Varuh je s presenečenjem ugotovil tudi, da zdravstveni dom zahteve pobudnika za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic ni vzel v obravnavo, saj je menil, da je pobudnik želel, da zadevo obravnava Varuh. Pri tem smo morali izrecno poudariti, da je tovrstna razlaga zahteve za obravnavo kršitve pacientovih pravic v nasprotju s pravico do obravnave kršitev pacientovih pravic iz 47. člena ZPacP. ZPacP namreč v prvem odstavku 47. člena popolnoma jasno določa, da ima pacient, ki meni, da so mu bile kršene pravice, določene s tem zakonom, pravico do obravnave kršitev pred pristojno osebo izvajalca zdravstvene dejavnosti na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve, kar Varuh prav gotovo ni. ZPacP nadalje v petem poglavju določa celoten postopek za obravnavo kršitev pacientovih pravic, v katerem ima pacient na voljo neposredno zastopanje in vrsto drugih pravnih možnosti, ki mu jih Varuh ne more nuditi, saj predstavlja predvsem subsidiarno pot varstva pravic. Varuh je zato oceno zdravstvenega doma, da postopka po ZPacP ni bilo treba voditi, ker postopek vodi že Varuh, v celoti zavrnil.

Varuh je ugotovil, da je zdravstveni dom v postopku obravnave pobudnika ravnal v nasprotju z 11. in 47. členom ZPacP in s tem kršil njegovo pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave in pravico do obravnave kršitve pacientovih pravic. Zdravstvenemu domu je predlagal, naj se pobudniku za navedene kršitve pisno opraviči in nas z opravičilom seznani. Predlagal je tudi, naj nemudoma izpelje z ZPacP določene postopke in svoje zaposlene seznani z mnenjem Varuha ter nujnostjo upoštevanja določb ZPacP pri ocenjevanju delazmožnosti in drugih postopkih.

Zdravstveni dom nas je seznanil z opravičilom pobudniku in obvestilom zaposlenih o spoštovanju določb ZPacP, informacije o postopkih po ZPacP pa nam niso posredovali. Z navedenim smo seznanili pobudnika, ki je opravičilo sprejel, zato smo s postopkom pri Varuhu zaključili, pobudo pa seveda šteli kot utemeljeno. 9.4-65/2021

 


[1] Skladno z določbo 15. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev mora pooblaščeni zdravnik v desetih dneh po končanem preventivnem zdravstvenem pregledu posredovati delodajalcu oceno o delavčevem izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju.

Natisni: