Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Sonja Robnik

NASILJE NAD ŽENSKAMI; SISTEMSKI ZAKON

Sonja Robnik; Vlada RS, Urad za enake možnosti

Definicija nasilja
Zakon naj na splošno definira nasilje nad ženskami, saj le-tega do zdaj ni definiral še noben slovenski zakon. Primerna se zdi definicija Sveta Evrope, ki pravi, da izraz »nasilje nad ženskami« pomeni »vsako dejanje nasilja, ki temelji na spolu in povzroči ali bo verjetno povzročilo telesno, spolno ali psihično škodo ali trpljenje žensk, vključno z grožnjami s takšnimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom svobode, ne glede na to, ali se pojavlja v javnem ali zasebnem življenju. To vključuje, vendar ni omejeno na:

a) nasilje, ki se dogodi v družini ali drugi obliki zasebne skupnosti, vključno z inter alia, telesnim in psihičnim nasiljem, čustveno in telesno zlorabo, posilstvom in spolno zlorabo, incestom, posilstvom s strani zakonca, stalnih ali občasnih partnerjev in sostanovalcev, zločine, povzročene v imenu časti, pohabljanje ženskih spolovil in druge tradicionalne prakse, ki so škodljive za ženske, kot je tudi prisilna poroka;

b) nasilje, ki se dogodi v širši družbi, vključno z inter alia, posilstvom, spolno zlorabo, spolnim nadlegovanjem in zastraševanjem na delovnem mestu, v raznih ustanovah ali kjerkoli drugje, trgovanjem z ženskami za namen spolnega izkoriščanja ter ekonomskega izkoriščanja in spolnega turizma;

c) nasilje, ki ga zagreši ali opravičuje država ali njeni uslužbenci;

d) kršenje človekovih pravic žensk v razmerah oboroženih spopadov, še posebej jemanje talk, prisilna premestitev, sistematično posilstvo, spolno suženjstvo, prisilna nosečnost ter trgovanje za namen spolnega izkoriščanja ter ekonomskega izkoriščanja.«[1]

Terminologija, ki naj jo zakon uporablja:

- nasilje v družini (ne družinsko nasilje)

- ženska z izkušnjo nasilja (ne ženska, žrtven nasilja)

- povzročitelj nasilja (ne nasilnež)

Področja, na katera se je potrebno usmeriti pri pripravi zakona:

- medinstitucionalno usklajeno in primerljivo računalniško vodenje podatkov o pojavu nasilja nad ženskami (vključno s številom primerov, vrsto kaznivega dejanja, trajanjem postopkov na sodiščih, izrečenimi kaznimi, stroški nasilja, prilagoditvijo nekaterih obrazcev (npr. zdravstvenih))

- določilo, da policija lahko posreduje podatke o žrtvi CSD ali pooblaščenim NVO, ki bodo z njo nato vzpostavili stik (proaktivni pristop)

- vzpostavitev 24-urnih dežurnih služb, ki bodo sodelovale pri policijskih intervencijah (na območju policijskih uprav – strokovna delavka / delavec CSD ali pooblaščene NVO)

- odstranitev povzročitelja nasilja za 10 dni z možnostjo podaljšanja do 60 dni (prepoved približanja)

- obvezno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje za delo z ženskami z izkušnjo nasilja in povzročitelji nasilja za policistke / policiste, kriminalistke / kriminaliste

- na vsaki policijski upravi zagotovljeno 24-urno dežurstvo vsaj ene policistke / kriminalistke, usposobljene za delo z ženskami z izkušnjo nasilja (da ima le-ta možnost izbirati, ali se bo pogovarjala z žensko ali moškim)

- obvezna napotitev storilcev na organizacije, ki se ukvarjajo s svetovanjem storilcem, kjer jim bodo predstavili programe (ali bo storilec nato obiskoval svetovanje ali ne, bo njegova odločitev)

- obveza, da ima vsak CSD vsaj eno strokovno delavko / delavca, usposobljeno za obravnavo žensk, ki so doživele (doživljajo) nasilje

- obvezno strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje strokovnih delavk / delavcev na CSD

- proaktiven pristop do žensk z izkušnjo nasilja (CSD, pooblaščene NVO)

- vključitev vsebin s področja nasilja nad ženskami (dinamika nasilja, specifičnost obravnave itd.) v vse zdravstvene izobraževalne programe na srednje- in visokošolski ravni

- priprava in sprejem posebnega protokola za medicinske sestre / zdravstvene tehnike ter zdravnice / zdravnike (navodila za ravnanje) za primere, ko gre za obravnavo ženske, ki je doživela nasilje

- obvezna vključenost vsebin s področja nasilja nad ženskami ter delavnic o nenasilnem načinu reševanja konfliktov v vse izobraževalne programe na osnovno- in srednješolski ravni

- obvezno izobraževanje ter strokovno izpopolnjevanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, da bodo znale / znali prepoznavati nasilje nad deklicami in ženskami

- splošna obveza vsem ministrstvom in ostalim državnim ter lokalnim organom, da so pri ustvarjanju politik na svojem področju vsi dolžni zagotavljati takšne razmere, ki ne bodo povzročale, opravičevale ali vzdrževale stanja nasilja nad ženskami