Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Nussdorfer

NASILJE V DRUŽINI

POTI DO REŠITEV, KI JIH VIDI TOŽILKA

Vlasta Nussdorfer, vodja odddelka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto; Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani

V letu boja proti nasilju v družini se je zgodilo to, kar smo leta pred tem tiho upali in pričakovali. Resnejši pristop so napovedali vsi za to pristojni;

-       varuh človekovih pravic,

-       generalna državna tožilka in

-       ministri za notranje zadeve, pravosodje, delo, družino in socialne zadeve.

Strnil je vse, ki na tem področju delamo, dosegel pa tudi žrtve kaznivih dejanj z elementi nasilja. Brez njih ni kazenskih postopkov. Če žrtve molčijo za štirimi stenami in nasilje prenašajo ali ga brezuspešno prijavljajo, je pot do uspeha in cilja zelo oddaljena. Pravzaprav je sploh ni.

Upam, da bomo dosegli to, da se bodo storilci kaznivih dejanj bali odkritja, kar bi bil lahko naš največji uspeh.

Številni seminarji in posveti, predvsem pa velika pomoč nevladnih organizacij, ki jo nudijo številnim žrtvam, je vizija uspešnejše poti. V letošnjem letu smo na poti do rešitve uspeli s spremembo kazenske zakonodaje, saj se je 13. julija 2003 določilo ZKP-ja o priviligiranih  pričah  spremenilo v toliko, da so sedaj te ob prvem zaslišanju poučene, da imajo sicer   pravico, da ne pričajo, če pa se te ne poslužijo, se njihovi zapisniki kasneje lahko uporabijo v dokazovanju kaznivega dejanja tudi, če ne pričajo.

Novo in pomembno je tudi določilo, da so odvetnik, zdravnik, socialni delavec, psiholog in druge osebe, odvezane dolžnosti čuvanja tajnosti, oziroma so dolžne posredovati zaupne podatke pristojnih organom, če gre za primere iz 3. odstavka 65. člena  KZ. To so torej kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in kazniva dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, razen dejanj po členu 185 do 187 KZ.

Tudi to je lahko pot do rešitve nekaterih težavnih primerov.

Pomembna je specializacija vseh, ki se srečajo z družinskim nasiljem, od socialnih delavcev do kriminalistov, tožilcev, sodnikov in odvetnikov kot pooblaščencev mladoletnih oškodovancev.   Da ali ne za družinska sodišča. Pomembna so specializirana sodišča, pri čemer so lahko družinska ali pa le zgolj oddelki sedanjih sodišč. Na njih naj bi reševali celotno tematiko mladoletniške, družinske in spolne kriminalitete. Vprašanje je, ali bi jim priključili tudi civilne oddelke….

Povezovanje vseh služb in pretok informacij.

Ukrepi za odstranitev nasilneža iz družine (spremembe policijske zakonodaje) in dosledno izvrševanje kazenske. Pri tem imam v mislih tudi sedanji ukrep prepovedi približanja žrtvi, v najhujših primerih pripor.

Hitro reševanje zadev, pri čemer naj bi se tudi nepriporne reševale veliko hitreje.

Dosledna pomoč nevladnih organizacij žrtvam.

Ustanovitev sklada za žrtve kaznivih dejanj (ta bo na pobudo Društva državnih tožilcev Slovenije ustanovljen še letos).

Vse svoje misli bom strnila v en sam stavek. Ustvariti in izvrševati zakonodajo, ki bo pomagala žrtvam, da kazniva dejanja prijavijo, postopke pa kar se da hitro vodijo strokovnjaki, kajti to bo največja garancija, da se bodo žrtve odločile za prijavo, storilci pa trepetali pred odkritjem.

Družinsko nasilje naj bi predstavljalo novo kaznivo dejanje, ločeno od nasilništva po členu 299 KZ in prestavljeno v XXI. poglavje KZ, torej med kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino.