Ob slovenskem dnevu paraplegikov in tetraplegikov, ki ga obeležujemo 16. aprila, varuh človekovih pravic poudarja, da sta zagotavljanje enakih možnosti in nediskriminacija invalidov ključni tematiki, pri katerih institucija Varuha prepoznava mnogo izzivov, ki jih imamo kot družba na tem področju. Pomemben korak k aktivnejšemu vključevanju invalidov v družbo je osebna asistenca. »Osebna asistenca je mnogo invalidom, ki v vsakdanjem življenju potrebujejo pomoč drugega, izboljšala kakovost življenja in jim omogočila večjo neodvisnost. Žal pa ni minilo veliko časa, ko smo pri Varuhu človekovih pravic začeli dobivati številna vprašanja, pripombe in pobude na to temo. Na nas se še vedno obračajo številni pobudniki, ki so pri ponovni oceni o upravičenosti do osebne asistence prejeli nižje število ur ali pa do osebne asistence sploh niso bili več upravičeni. Posebej skrb vzbujajoče je, da se je ob nespremenjeni zakonodaji spremenil ocenjevalni obrazec, s tem pa je kršeno tudi načelo pravne varnosti,« pojasnjuje varuh Svetina.
Ob pripravi predloga novega zakona o osebni asistenci, ki je že v javni razpravi, Varuh pričakuje, da bo zakonodajalec podrobno preučil predloge strokovne javnosti in v primeru njihovega (ne)upoštevanja svojo odločitev strokovno argumentiral. Pri tem pa apelira na odločevalce, naj se z novelo Zakona o osebni asistenci zagotovi ustrezna zakonska ureditev področja osebne asistence, pri čemer naj bodo enakopravno varovane pravice posameznikov in posameznikom omogočeno učinkovito uveljavljanje pravnih sredstev, saj je to temelj pravne države. Varuh ponovno poudarja, da vodilo za spremembo trenutno veljavnega Zakona o osebni asistenci nikakor ne sme izhajati iz predpostavke, da gre za zlorabo trenutne ureditve, na kar je Varuh že večkrat opozoril, temveč zagotavljanje potrebe po pomoči tistim upravičenim posameznikom, ki zaradi invalidnosti ne morejo biti enakopravno vključeni v družbo.
Varuh človekovih pravic se kot edina nacionalna institucija za človekove pravice v Sloveniji ves čas zavzema za celovito in kakovostno vključevanje tetraplegikov in paraplegikov v vse sfere družbe, in to ob enakih pogojih, kot jih imajo drugi posamezniki in posameznice. »Žal je v Sloveniji na številnih področjih še vedno prisotna očitna diskriminacija invalidov. Tudi nedavni primer v URI Soča, ko zaradi zdravniške stavke skoraj mesec dni niso zagotavljali pregledov v Ambulanti za voznike s posebnimi potrebami, kaže na očitno diskriminacijo invalidov in kršenje zavez iz Konvencije o pravicah invalidov. V času stavke sem pristojne v državi in vodstvo URI Soča večkrat javno opozoril, da invalidi ne smejo biti talci v bitki moči med vlado in zdravniki, in jih hkrati tudi spomnil na izvrševanje pravic, ki izhajajo iz Konvencije o pravicah invalidov, iz katere sledi, da morajo države pogodbenice invalidom omogočiti neodvisno življenje in polno sodelovanje na vseh področjih življenja ter zagotavljati pravico do samostojnega življenja in vključenosti v skupnost. Zadovoljen sem, da so pristojni tudi po naših posredovanjih ponovno začeli izvajati zdravniške preglede za invalide, saj je s človeškega vidika tudi edino razumno in pričakovano, da institucija, kot je URI Soča, pravice invalidov spoštuje v vseh okoliščinah,« še poudarja varuh Svetina.
Varuh opozarja tudi na dostopnost do javnih ustanov, vključno s šolami, občinami, sodišči in upravnimi enotami za gibalno ovirane osebe ter na potrebo po ureditvi ustrezne javne infrastrukture. V državi še vedno ne moremo biti zadovoljni z dostopnostjo za invalide do objektov v javni rabi. »Nedostopnost do grajenih objektov za invalide je v Sloveniji problem, ki se rešuje prepočasi. Trinajst let po uveljavitvi Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) in le eno leto pred zakonskim rokom invalidom še vedno ni v zadostni meri zagotovljena dostopnost do javne infrastrukture, ki bi jim omogočala samostojno in neodvisno življenje. Še posebej kritično je stanje na področju stanovanjske oskrbe, saj primanjkuje ustreznih stanovanj za tetraplegike in paraplegike. Zdi se, da smo kot družba na tem področju odpovedali,« izpostavlja Svetina.
Institucija Varuha zaznava težave tudi v potniškem prometu, pri čemer od Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pričakuje, da nemudoma pristopi k realizaciji 16. člena Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, s katero se bo zagotovila enaka dostopnost javnega prevoza potnikov v cestnem prometu tudi za invalide. Zakonski rok za primerno prilagoditev avtobusov za prevoz potnikov v cestnem prometu na način, da se dostopnost zagotovi tudi invalidom, se je namreč iztekel že pred več kot tremi leti - decembra 2020. Da je neprilagojenost medkrajevnega potniškega prometa velika težava za invalide, se je pokazalo še posebej v času, ko zaradi stavke niso mogli opravljati zdravniških pregledov za podaljšanje vozniškega dovoljenja in jim je bilo tako znatno otežena pravica do samostojnega življenja. »Brez prilagoditev so invalidi še bolj ranljivi, saj jih odrivamo na rob družbe in ne upoštevamo njihovih z ustavo zagotovljenih pravic. Zrela družba sprejema sočloveka ne glede na njegove osebne okoliščine in mu omogoča enako obravnavo v družbi oziroma socialno vključevanje, še poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.
