Zaradi napake, ki je bila narejena v ambulanti osebne zdravnice pri podaji predloga za podaljšanje začasne nezmožnosti za delo in se je ugotovila šele po mesecu dni, in zaradi neizdanega bolniškega lista ob zaključku koledarskega meseca je pobudnica ostala brez nadomestila plače.
* * *
Na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) se je obrnila pobudnica v bolniškem staležu, po tem, ko je skoraj mesec dni čakala na odločbo imenovanega zdravnika o podaljšanju začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni. Osebna zdravnica ji je zatrjevala, da je predlog pravočasno posredovala imenovanemu zdravniku in ji pojasnila, da je za izdajo bolniškega lista, tudi za dneve, za katere je bila odločitev še v njeni pristojnosti, treba počakati na odločitev imenovanega zdravnika. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa so pobudnici pojasnili, da predloga osebne zdravnice niso prejeli. Ker se je koledarski mesec iztekel in bolniški list ni bil izdan, je delodajalec pobudnici odredil neplačan dopust in posledično je ostala brez nadomestila plače.
Varuh se je za pojasnila obrnil na ambulanto pobudničine osebne zdravnice in na ZZZS ter ugotovil, da je prišlo do napake pri podaji predloga za podaljšanje začasne nezmožnosti za delo. ZZZS je bila namreč posredovana pobudničina medicinska dokumentacija, na predlogu pa so bili podatki njenega partnerja. Imenovani zdravnik je sklepal, da gre za predlog za začasno zadržanost od dela zavarovanca zaradi nege ožjega družinskega člana in ugotovil, da ta ni utemeljena, zavarovanec pa se zoper odločbo ni pritožil. Napako, ki je bila storjena pri podaji predloga, je ambulanta ugotovila mesec dni pozneje, po tem, ko se je pobudnica nanjo obrnila, ker ni prejela odločbe imenovanega zdravnika. Osebna zdravnica je takrat podala nov predlog, o katerem je bilo odločeno v roku.
Ambulanta je poskušala zadevo rešiti tudi pri pobudničinem delodajalcu, ki je pobudnici medtem odredil neplačan dopust. Delodajalec je zagotovil, da bo izplačilo bolniškega staleža glede na odločbo v celoti urejeno v naslednjem koledarskem mesecu in da pobudnica ne bo utrpela nobenih sankcij.
Pobudnica je tako en mesec ostala brez vseh prihodkov, saj je nadomestilo plače prejela z zamikom. Varuh je pri tem ugotovil, da bi se temu dalo izogniti, če bi bila praksa izdajanja bolniških listov v ambulanti drugačna. ZZZS je namreč Varuha seznanil, da praviloma res ni mogoče izdati elektronskega bolniškega lista za obdobje začasne zadržanosti od dela, ki je v pristojnosti imenovanega zdravnika, če odločba še ni bila izdana, da pa je takšna izdaja dopustna v izjemnih primerih, ki so povezani z zamikom pri izdajanju odločb imenovanega zdravnika. Eden izmed teh je tudi primer, ko odločanje o upravičenosti do začasne zadržanosti od dela prvič preide na imenovanega zdravnika (o bolniškem staležu bo prvič izdana odločba, pred tem je odločal osebni zdravnik), odločba imenovanega zdravnika ni izdana do konca meseca, osebni zdravnik pa je podal predlog imenovanemu zdravniku, v katerem je predlagal podaljšanje bolniškega staleža oziroma dal zavarovancu navodilo, da ostane doma. In tak je bil tudi pobudničin primer.
Varuh je z ugotovitvami seznanil ambulanto z namenom, da bi bil v prihodnje v morebitnih drugih tovrstnih primerih elektronski bolniški list pravočasno izdan in bi lahko zavarovanci brez zamika prejeli nadomestilo plače oziroma ne bi utrpeli drugih negativnih posledic. Varuh je pobudo štel za utemeljeno. 9.3-9/2023
