Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je ugotovil, da je določba 17. člena Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov, ki določa dodatne točke pri priznanju pravice do subvencioniranega bivanja za študente invalide, nejasna in je Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije predlagal, da jo zapiše razumljivejše. Do konca leta 2023 Pravilnik še ni bil prenovljen. Varuh je ugotovil tudi, da Navodilo za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide do konca leta 2023 še ni bilo usklajeno z veljavno zakonodajo, čeprav je že junija 2023 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zagotovilo, da bo to storjeno najpozneje v roku enega meseca. Pri delovanju obeh ministrstev Varuh zato ugotavlja kršitev jasnosti in določnosti predpisov in ju poziva, da obljubljeno realizirata. Zaradi počasnega odzivanja na dopise Varuha ta pri delovanju MDDSZ ugotavlja tudi kršitev načela dobrega upravljanja.
* * *
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je jeseni 2022 obravnaval dve pobudi, v katerih sta pobudnika, oba študenta s posebnimi potrebami, problematizirala merila iz 17. člena Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov (Pravilnik). V obeh primerih je šlo za študenta, ki sta bila prepoznana kot dijaka s posebnimi potrebami in jima je bila izdana odločba o usmerjanju Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Prošnji za sprejem v študentski dom sta priložila potrdila zdravnikov specialistov, ki so celo priporočili, da se jima na podlagi njunega specifičnega zdravstvenega stanja dodeli samska soba. Dodatne točke pobudnikoma na podlagi meril iz 17. člena Pravilnika[1] niso bile priznane.
Obema pobudnikoma je Varuh skladno s svojimi pristojnostmi pojasnil, da imata zoper odločbo študentskih domov možnost vložiti pritožbo na takrat še Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ, sedaj Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije – MVZI) ter da se Varuh v ta postopek ne more vmešavati. Varuh pa se je odločil problematiko natančneje proučiti skladno z 9. členom Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP), saj se je postavljalo vprašanje, zakaj se Pravilnik v 17. členu omejuje zgolj na študente invalide, ki jim je invalidnost priznana na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI). ZZRZI namreč v 10. členu kot enega od pogojev, da oseba lahko pridobi status invalida po tem zakonu, določa, da mora biti oseba prijavljena kot brezposelna na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) ali biti zaposlena. Videti je, da s tem pogojem izpadejo vsi študenti invalidi oziroma vsi dolgotrajno bolni študenti (narava bolezni katerih pa ni taka, da bi bili od študijske dejavnosti odsotni najmanj tri mesece), ki se za študij odločijo neposredno po zaključenem srednješolskem izobraževanju.
Varuh je takratno MIZŠ prosil za pojasnilo, zakaj se na podlagi 17. člena Pravilnika dodatne točke za sprejem v študentski dom priznajo zgolj tistim študentom s posebnimi potrebami, ki jim je priznan status invalida na podlagi ZZRZI, in tistim, ki so najmanj tri mesece neprekinjeno odsotni od študijske dejavnosti, ter kako se po mnenju MIZŠ študenti, ki imajo status invalida po ZZRZI, razlikujejo od vseh ostalih študentov invalidov.
MIZŠ je Varuhu pojasnilo, da je ob pripravi predloga besedila Pravilnika v sklopu medresorskega usklajevanja prejelo stališče Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) kot resorno in sistemsko pristojnega za celovito obravnavo invalidov. MDDSZ je zapisalo, da se kot študent invalid šteje študent, ki se bo po zaključenem študiju zaposlil in ga bo delodajalec lahko štel kot invalida v kvotnem sistemu zaposlovanja invalidov. Koga lahko delodajalec prijavi v zavarovanje kot invalida, določa Navodilo za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide[2] (Navodilo), ki je na podlagi 66. člena ZZRZI podzakonski akt ZZRZI. Oseba, ki pridobi status invalida po ZZRZI z odločbo ZRSZ, ima le enega od možnih statusov invalida, ki jih lahko osebe pridobijo v Republiki Sloveniji. Besedilo v 17. členu Pravilnika, ki se navezuje na definicijo študenta invalida, po pojasnilu MIZŠ tako ne pomeni, da se kot študent invalid šteje le študent, ki ima priznan status z odločbo o invalidnosti, ki jo je pridobil na ZRSZ. ZZRZI (oziroma Navodilo) je v Republiki Sloveniji po navedbah MIZŠ edini predpis, ki določa, koga v Sloveniji štejemo kot invalida, zato to po mnenju MIZŠ pomeni, da so v tej opredelitvi zajeti vsi študenti invalidi, ki so po katerikoli podlagi pridobili status invalida. V zaključku dopisa je MIZŠ navedlo, da namerava ob naslednji novelaciji Pravilnika razmisliti o drugačnem, bolj razumljivem zapisu glede zgoraj omenjene tematike.
Ob pregledu Navodila je Varuh ugotovil, da to tudi (še) ni usklajeno s spremenjeno zakonodajo. V Navodilu navedeni zakoni Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83), Zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76) in Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/00, ZUOPP) namreč ne veljajo več, nadomestili so jih Zakon o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI), Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1), Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP) in Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju (ZOOMTVI)[3].
Varuh je zato februarja 2023 MDDSZ opozoril na potrebo po uskladitvi Navodila s spremenjeno zakonodajo, takratnemu MIZŠ pa je Varuh predlagal, da besedilo 17. člena Pravilnika preoblikuje na način, da bo razumljivejše in da bo noveliran Pravilnik veljal že za odločanje o pravici do subvencioniranega bivanja študentov za šolsko leto 2023/2024.
MDDSZ je v dopisu iz junija 2023 Varuha obvestilo, da je pristopilo k pripravi novega Navodila, ki bo ažurirano z veljavno zakonodajo in naj bi bilo pripravljeno najpozneje v roku enega meseca. V praksi pa, da se navodilo že izvaja skladno z novo zakonodajo in da delodajalci z označevanjem šifre invalidnosti nimajo težav. MDDSZ pa ni pojasnilo, zakaj Navodilo, ki je bilo nazadnje spremenjeno leta 2012, z veljavno zakonodajo še ni bilo usklajeno.
Varuh je MDDSZ prosil, da ga z ažuriranim Navodilom seznani. Do konca leta 2023 takega sporočila ni prejel, prav tako prenovljeno Navodilo še ni bilo javno objavljeno.
Ker bi Navodilo že moralo biti usklajeno z veljavno zakonodajo, Varuh pri ravnanju MDDSZ ugotavlja kršitev načela jasnosti in določnosti predpisov (pravne varnosti), ki je eno od (pod)načel pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije, in kršitev načela dobrega upravljanja, in sicer tudi iz razloga, ker je odgovor MDDSZ prejel šele po drugi urgenci, v kateri je MDDSZ opozoril, da se skladno s 33. členom ZVarCP odklonitev ali nespoštovanje zahteve Varuha šteje za oviranje dela Varuha, in sicer šele dva meseca in pol po poteku roka za odgovor. V odgovoru pa MDDSZ tudi ni pojasnilo razlogov za zamudo.
Kršitev načela jasnosti in določnosti predpisov Varuh ugotavlja tudi pri delu MVZI, saj tudi Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov še ni bil prenovljen in s tem besedilo 17. člena še vedno ostaja nejasno. Varuh zato MVZI ponovno predlaga, da 17. člen Pravilnika preoblikuje na način, da bo razumljivejši. Varuh pričakuje, da bo noveliran Pravilnik veljal za odločanje o pravici do subvencioniranega bivanja študentov za šolsko leto 2024/2025. 19.1-25/2022
[1] Skladno s 17. členom Pravilnika se študentu na podlagi dokazil pristojnih organov (center za socialno delo, zdravnik specialist, upravni organ) o težkem socialnem ali zdravstvenem položaju (študent, ki je invalid po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, študent z najmanj trimesečno neprekinjeno odsotnostjo od študijske dejavnosti zaradi bolezni ali starševstva v času študija, študent, ki je prejemnik denarne socialne pomoči, študent z nezaposlenim vsaj enim od staršev ali skrbnikov, študent, ki je brez vsaj enega od staršev ali skrbnikov, študent, ki je v rejništvu, študent, ki je žrtev nasilja v družini) po individualni obravnavi k skupnemu številu točk prišteje 50 točk.
[2] Uradni list RS, št. 10/05, 43/05 in 53/12.
[3] V 3. členu Navodila je med drugim navedeno, da se kot invalida v prijavi na s tem navodilom predpisan način označi:
- zavarovanca, ki je pridobil pravice po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83),
- zavarovanca iz 5. člena tega navodila, ki je bil razvrščen na podlagi izvida in mnenja strokovne komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju po 11. členu Zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76),
- zavarovanca iz 6. člena tega navodila, ki je bil usmerjen v program vzgoje in izobraževanja po 21. členu Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/00, ZUOPP) in sicer, če je bil usmerjen v programe vzgoje in izobraževanja in je po Kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/03) opredeljen po naslednjih poglavjih teh kriterijev:
- I. Otroci z motnjami v duševnem razvoju – točki a in b tretjega odstavka,
- II. Slepi in slabovidni otroci, B) Slep otrok – točke a, b in c drugega odstavka,
- III. Gluhi in naglušni otroci, B) Gluh otrok – točki a in b drugega odstavka,
- V. Gibalno ovirani otroci – točke b (zmerno gibalno ovirani otroci), c (težje gibalno ovirani otroci in d (težko gibalno ovirani otroci) drugega odstavka,
- IX. Otroci z več motnjami.
