Varuh človekovih pravic Peter Svetina je na letnem srečanju danes, 20. 6. 2023, pozdravil zastopnice in zastopnike pacientovih pravic. V uvodnem nagovoru je ugotavljal, da je pandemija globoko odprla rane že načetega zdravstvenega sistema in da se ta srečuje z vse večjimi izzivi. Izrazil je zaskrbljenost nad vse večjo nedostopnostjo zdravstvenih storitev, pomanjkanjem kadra v zdravstvu in še vedno dolgimi čakalnimi dobami ter opozoril, da večja digitalizacija zdravstvenih storitev ne pomeni tudi ustrezne skrbi za paciente, posebej za starejše ali invalide.
Namestnica varuha dr. Dijana Možina Zupanc, ki je v nadaljevanju vodila srečanje, je na kratko preletela glavne ugotovitve iz poročil zastopnic in zastopnikov. Ocenila je, da osebna srečanja z vodstvi bolnišnic, pogovori s svojci in mediacija prispevajo k hitrejšem reševanju težav pacientov. Izrazila je še veselje, da zastopniki s svojim delom uspevajo, da se kršitve ne ponavljajo več tam, kjer so bile enkrat že odpravljene. Zastopniki so ob tem poudarili, da je umestitev zastopništva pacientov v strategiji ministrstva za zdravje nejasna, šibka pa je tudi podpora njihovemu delu.
Sogovorniki so se strinjali, da bi bilo treba storiti vse za skrajšanje čakalnih dob, saj ima to velik vpliv na zdravstveno stanje prebivalstva nasploh. Prav tako je zelo pomembno, da bi se v sistemu e-naročanja evidentirale realne čakalne dobe, saj obstoječe stanje vnaša veliko negotovosti med uporabnike zdravstvenih storitev. Strinjali so se tudi, da je nepotrebno usmerjanje pacientov na samoplačniške storitve izven javne zdravstvene mreže. Ocenili pa so še, da je sistem e-naročanja še vedno poln napak in zelo zapleten za ljudi.
Zastopnice in zastopniki so opozorili, da se je povečalo število neopredeljenih pacientov, njihove pobude prejema tudi Varuh. Pobudniki opozarjajo, da so bili v ambulante za neopredeljene predodeljeni, ne da bi se jih prej obvestilo, da je njihov zdravnik prenehal z delom, je povedala namestnica dr. Možina Zupanc.
Sogovorniki so se strinjali, da morajo takšne ambulante ostati zgolj prehodna rešitev, saj ne omogočajo dolgoročno vzdržnega zdravljenja, sicer pa so ustrezne za administrativne zadeve, kot so izdaje bolniških staležev in podobno. Zastopniki in Varuh poudarjajo, da je treba prenehati z diskriminacijo precejšnjega dela prebivalstva, ki nima osebnega zdravnika in najti načine, da se okrepi javni zdravstveni sistem, saj bodo ekonomske posledice sicer prizadele tiste, ki že tako nimajo. »Država je dolžna zagotavljati dostopnost do zdravstvenih storitev vsem,« je v imenu institucije Varuha poudarila namestnica varuha.
Posebej so se posvetili vprašanju pomanjkanja namestitvenih kapacitet za starejše osebe potem, ko zaključijo bolnišnično zdravljenje. Varuh Peter Svetina že dlje časa opozarja odgovorne, da to vprašanje terja sistemsko rešitev, zato obžaluje, da posluha še ni.
Na rednem letnem srečanju so se zastopniki pacientovih pravic in predstavniki Varuha človekovih pravic dotaknili tudi sprejemanja zakona o dolgotrajni oskrbi. Varuh je kritičen do postopka sprejemanja, saj je časovnica sprejemanja ob vseh nedorečenostih preveč zgoščena, s hitenjem pa se tvegajo nepremišljene rešitve, katerih posledice bodo nosili uporabniki.
Govorili so tudi o pomanjkanju specialistov ter izrazili opažanje, da je pandemija res močno vplivala na spremembe v zdravstvenem sistemu in da se dogaja novi val erozije socialne države. Strinjali so se, da bi bilo nujno okrepiti nadzor nad zasebnimi izvajalci zdravstvenih storitev, saj zastopniki opažajo tudi primere, kje se posega v dostojanstvo ljudi. Okrepitev je potrebna tudi na področju patronaže in paliativne oskrbe.
Tako zastopniki kot Varuh ocenjujejo, da so koraki v smeri digitalizacije zdravstva premalo pripravljeni za ranljivejše skupine prebivalstva. Nujno je sprejeti nacionalne standarde kakovosti programske opreme in standardizirati postopke ter uporabnike sistematično izobraževati o uporabi informacijskih tehnologij pri dostopu do zdravstvenega sistema in v postopku zdravljenja. Treba bi bilo opredeliti tudi količino osebnega stika, ki je nujen za ustrezno obravnavo pacienta. Nesprejemljivo je namreč, da se nekateri zdravstveni izvajalci tudi po več dni ne odzovejo na stiske pacientov, opozarjajo zastopniki pacientovih pravic.
Sogovorniki so se še strinjali, da je nujno treba dvigniti raven strokovnega nadzora. Zaživeti pa bi moralo tudi sistemsko spremljanje neželenih dogodkov, ki naj bi potekalo enako kot v drugih članicah EU. V primeru napak pri zdravljenju je nujno ugotoviti, kaj se je zgodilo, in ustrezno dopolniti protokole ravnanja. Ugotovitve pa bi morali biti javne, saj imajo vsi pacienti pravico do izbire izvajalca, še menijo zastopniki pacientovih pravic.
