Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuh Svetina predal letno poročilo predsednici državnega zbora in predsednici republike Slovenije, kmalu še premierju

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes, 19. 6. 2023, predal 28. redno letno poročilo Varuha človekovih pravic in 15. poročilo Državnega preventivnega mehanizma predsednici Državnega zbora RS mag. Urški Klakočar Zupančič in predsednici Republike Slovenije dr. Nataši Pirc Musar. Kmalu naj bi letno poročilo predal tudi predsedniku vlade dr. Robertu Golobu.

Po dveh tretjinah mandata v vlogi petega varuha človekovih pravic opaža, da kot družba postajamo vse bolj nestrpni in neobčutljivi za druge, kar sovpada z upadanjem socialnega standarda pri večini prebivalk in prebivalcev Slovenije. »Ne le zgodovina, tudi aktualne odločitve odločevalcev kažejo, da je v politiki veliko lažje kritizirati odločitve in opozarjati na kršitve človekovih pravic drugih, veliko več poguma in odločnosti pa je treba za uresničevanje človekovih pravic vseh prebivalcev, ne da bi jih oblast pri tem diskriminirala,« je dejal ob predaji.

»Že med pandemijo sem opozarjal, da moramo kot družba skrbeti, da 'nikogar ne pustimo zadaj', a se žal zdi, da se dogaja prav to. Število obravnavanih pobud in zadev je bilo v letu 2022 podobno kot v času pred pandemijo, opažamo pa, da so posamezniki in posameznice v vse težjem položaju, iz katerega prepogosto le težko izidejo, saj ukrepov, ki bi lahko vlivali upanje, prepogosto ni ali pa so prepočasni oziroma premalo jasni,« je poudaril varuh.

Institucija Varuha je v letu 2022 obravnavala 5.975 zadev, kar je za 13 odstotkov manj kot med pandemijo, ko se je število prejetih zadev glede na obdobje pred tem povečalo kar za tretjino. »Ni bilo sicer več intenzivnega srečevanja z različnimi ukrepi za zaščito življenj in zdravja, ki so močno posegli v način življenja ter v pravice in svoboščine, so se pa v tem letu pokazale številne srednjeročne in morda celo dolgoročne posledice pandemije,« je poudaril varuh. Na številu in vsebini prejetih zadev se je pokazala tudi posledica vojne v Ukrajini, in sicer v povečani družbeni segregaciji in zaznani revščini zaradi višjih cen, iz prejetih zadev pa je bilo mogoče zaznati tudi več strahu. »Eden takšnih primerov strahu je bilo na primer zavračanje priselitve oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki naj bi bila izvedena v okviru projekta deinstitucionalizacije stanovalcev Doma na Krasu. Da do takšnih in podobnih primerov v družbi ne bi prihajalo, se morajo odgovorni vselej zavedati pomena ustrezne komunikacije z vsemi deležniki,« je poudaril varuh in dodal, da je Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporočil, da posebno pozornost nameni ukrepom krepitve spoštljivega odnosa do pravic invalidov in njihovega dostojanstva na splošni ravni in še posebej v konkretnih okoljih, kjer se načrtuje izvedba projektov deinstitucionalizacije.

Varuh je sicer v letu 2022 obravnaval skupno 3.026 pobud in ugotovil 222 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali druge nepravilnosti. Še zmerom je najpogosteje kršeno načelo dobrega upravljanja (v 66 primerih), sledijo primeri neupravičenega zavlačevanja postopkov, kršitve enakosti pred zakonom, kršitev načela, da je Slovenija pravna in socialna država, kršitev pravice do socialne varnosti, kršitev pravic invalidov, naletel je še na osem kršitev pravice varstva človekove osebnosti in dostojanstva in na prav toliko kršitev pravice do zdravstvenega varstva. Teh 222 kršitev oziroma nepravilnosti Varuh še vedno najpogosteje zaznava na resornem področju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v 47 primerih), sledijo kršitve in nepravilnosti, ki so nastale pri delu upravnih enot (v 22 primerih), Ministrstvo za zdravje je povzročilo nepravilnosti in kršitve v 19 primerih, v občinah pa so bile zaznane v 16 primerih. 10 kršitev se je v letu 2022 nanašalo na Inšpektorat RS za okolje, prav toliko pa tudi na centre za socialno delo.

Varuh je še poudaril, da število in delež utemeljenih pobud med rešenimi nista prava kazalnika stanja varstva človekovih pravic v Sloveniji, saj se na institucijo ne obrnejo vsi, ki se jim kršijo pravice. »Zgodi se tudi, da lahko ena sama utemeljena pobuda, v kateri smo ugotovili sistemsko nepravilnost, pomeni kršitev pravic več sto ali celo več tisoč osebam. Tudi zato odpiramo lastne pobude in širša vprašanja, v vlogi državnega preventivnega mehanizma preventivno skrbimo za pravice oseb v krajih odvzema prostosti – samo v letu 2022 smo opravili 98 obiskov. 147 otrok je v letu 2022 dobilo zagovornika, kot nacionalna institucija za človekove pravice opravljamo analize in uresničujemo programe ozaveščanja o pomenu človekovih pravic, uspešno smo podelili priznanja v okviru prvega javnega natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja človekovih pravic, obravnavali pa smo tudi 144 zadev s področja delovanja Centra za človekove pravice,« je še poudaril varuh Svetina.

Na podlagi vseh svojih dejavnosti v letu 2022 je Varuh odgovornim podal skupaj 83 novih priporočil. »Letos dajemo še nekoliko manj novih priporočil kot v preteklem letu; vendar je glede na več kot 100 neuresničenih in še vedno aktualnih preteklih Varuhovih priporočil pred pristojnimi organi v prihodnje še ogromno dela,« je dejal varuh.

Varuh opozarja, da se prav z neupoštevanjem priporočil institucije Varuha, povečanjem kršitev načela dobrega upravljanja in tudi uvrščanjem nosilcev funkcij v plačne razrede kaže mačehovski odnos vsakokratne oblasti do institucije Varuha človekovih pravic, ki ji naloge določa ustava, in ne nazadnje do vseh nadzornih institucij v državi, kot so Računsko sodišče,  Komisija za preprečevanje korupcije, Informacijski pooblaščenec, Zagovornik načela enakosti ter druge. Še vedno na primer ni uresničena odločba Ustavnega sodišča glede neskladnosti Zakona o javnih financah z ustavo zaradi nespoštovanja finančne avtonomije štirih neodvisnih državnih institucij, čeprav se je rok za njeno izvršitev iztekel že konec decembra 2021. »Demokratične družbe za dobro delujoč sistem zavor in ravnovesij potrebujejo neodvisne nadzorne institucije, kar v svojem poročilu o stanju pravne države v Evropski uniji za leto 2022 opozarja tudi Evropska komisija. Nujno je, da se njihovi predlogi in priporočila ter njihova tudi finančna neodvisnost in ustrezen položaj upoštevajo. Le tako oblasti dajejo jasno sporočilo, da iskreno delujejo v dobrobit ljudi,« poudarja varuh Peter Svetina.

»Želel bi, da bi bila naša priporočila hitreje uresničena, saj v večini primerov izhajajo iz konkretnih kršitev in ugotovitev, terjajo pa čimprejšnje spremembe bodisi pravnega okvirja bodisi prakse organov,« je poudaril varuh Svetina. Ob le splošnem sklicevanju na človekove pravice in brez odločnosti, da bomo človekove pravice in temeljne svoboščine jemali resno pri vsakdanjem delu brez izjem, namreč v družbi ne bo tistega napredka, ki si ga želimo in ga lahko skupaj ustvarimo, le če sodelujemo in si zanj vsak na svojem področju tudi iskreno prizadevamo.

Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2022

Povzetek dela Varuha človekovih pravic za leto 2022 (PDF)

Poročilo Varuha človekovih pravic RS o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2022

Natisni:

Sorodne novice

- Varuh človekovih pravic
13.10.2023

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je 19. 6. 2023

28. redno letno poročilo Varuha... Več
- Varuh človekovih pravic
25.07.2023

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ministrici za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik predal letno poročilo za leto 2022. Oba sta se strinjala,...

Več