Na povabilo predsednika nacionalne koordinacije italijanskih ombudsmanov, ki je obenem tudi ombudsman italijanske dežele Lacij, Marina Fradellija, se slovenski varuh človekovih pravic Peter Svetina v Rimu z več kot 100 kolegi z vsega sveta udeležuje mednarodne konference o vlogi in pristojnostih ombudsmanov. S predstavniki mednarodnih organizacij in gosti iz akademskega ter političnega sveta v italijanskem parlamentu razpravljajo o delu in izzivih, s katerimi se srečujejo v času globalnih kriz, ki močno načenjajo uresničevanje temeljnih pravic. Udeležence sta med drugimi nagovorila predsednik deželnega sveta Lacija Antonello Aurigemma in župan Rima Roberto Gualtieri.
Udeleženci so v razpravah ugotavljali, da so posledice vojn, migracije, pandemije, podnebne spremembe in ostale krize, ki smo jim priča po svetu, močno zamajale našo varnost in vrednostni sistem. Strinjali so se, da so zaupanje, demokratični dialog, povezanost in medsebojno spoštovanje, humanost in človečnost, ki so temelji človekovih pravic, vse bolj postavljeni na preizkušnje in se zavzeli za krepitev vloge delovanja ombudsmanskih organizacij in nacionalnih institucij za človekove pravice. Med drugim so poudarili pomen njihove finančne neodvisnosti, kar nenazadnje izhaja tako iz t. i. Beneških kot tudi iz Pariških načel. Varuh Svetina je ob tem poudaril, da je možnost neodvisnega vsebinskega delovanja v veliki meri odvisna prav od finančne avtonomije. »V krizah smo lahko priča poskusom razgradnje človekovih pravic. Vanje se posega z različnimi izgovori o varnosti, kar pa ne smemo dopuščati. Le močne institucije, ki so neodvisne od organov oz. institucij, ki jih nadzorujejo, lahko učinkovito opravljajo svoje naloge«. Kot je dejal, so človekove pravice kot jambor - v turbulentnih časih so center, katerega se lahko oprimemo, da držimo jasno smer in lažje ohranimo svojo človečnost. Za pravice, ki se nam zdijo samoumevne, so se naši predniki trudili stoletja. »Zavreči jih, se jim odreči, pomeni zanikati svojo človečnost in ves trud generacij pred nami, zato se je zanje treba boriti ves čas,« je še poudaril Svetina.
V razpravi, v kateri je sodeloval s kolegi iz Grčije, Maroka, Moldavije, Bosne in Hercegovine, Ukrajine, Italije in Turčije, so ugotavljali, da nas krize še bolj opominjajo na pomen naših pravic, ki se morda kdaj zdijo samoumevne. Pandemija covida, vojna v Ukrajini, migracije in silovite posledice podnebnih sprememb, ki smo jih v obliki katastrofalnih poplav nedavno doživeli v Sloveniji, na Cipru, v Grčiji in Bolgariji, največji požari, ki so jih kadarkoli zabeležili v Evropski uniji ter potresi v Turčiji in Maroku so močno prizadeli tisoče ljudi. Izgube premoženja, zaposlitev, pa raznolikih habitatov, rodovitne kmetijske zemlje in gozdnih površin, kar med drugim ogroža tudi varnost in oskrbo s pitno vodo in hrano, so povzročile nepredstavljive stiske. »V dobi egoizma, individualizma, brezbrižnosti in sebičnosti lahko nekatere odgovore na aktualne izzive zagotovo iščemo v sodelovanju in solidarnosti,« meni varuh Svetina. Le v odnosu, ki sprejema kulturo drugega in spoštuje njegovo dostojanstvo, smo lahko solidarni, kar smo Slovenci in Slovenke dokazali ob uničujočih poplavah v začetku avgusta z nesebično odločnostjo pomagati sočloveku v stiski,« je kolegicam in kolegom situacijo v Sloveniji ob ostalih poudarkih orisal Peter Svetina.
S sogovorniki so se dotaknili tudi problematike spoštovanja človekovih pravic migrantov oz. beguncev in izpostavili pomen meddržavne oz. regionalne solidarnosti. »Obveznost vsake države je, da zagotavlja ustrezne pogoje sprejema za iskalce mednarodne zaščite tako, da jim omogoča ustrezen življenjski standard in jim zagotavlja njihovo eksistenco ter varuje njihovo fizično in duševno zdravje. Vsak na svojem področju delovanja moramo na prvo mesto postavljati vse tiste med nami, ki so v nekem trenutku najbolj ranljivi«, je dejal Svetina in poudaril tudi pomen osebne odgovornosti. Solidarno prihodnost za vse namreč po njegovem mnenju lahko zgradimo šele takrat, ko v središču ne bo več posameznik, ampak celotna skupnost. Kolegice in kolegi so podprli stališče Svetine, da bi problematiko spoštovanja človekovih pravic migrantov morali ustrezno nasloviti na naddržavni ravni, o čemer je pred časom pisal tudi Evropski komisiji. »Usklajeno ravnanje držav na tem področju je nujno. Evropska unija oblikuje skupno politiko o azilu ter mednarodni in začasni zaščiti z namenom ob spoštovanju načela nevračanja zagotoviti ustrezen status državljanom tretjih držav, ki potrebujejo mednarodno zaščito,« je spomnil varuh in dodal, da pravo EU nalaga državam članicam določene obveznosti na področju azilne in migracijske politike, ki jih države ne morejo enostransko prezreti ali zaobiti.
Ombudsmani so se strinjali, da bo mednarodna skupnost na področju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic morala narediti več. Enako na področju vzpostavitve enotnega mehanizma spremljanja beguncev v državah EU in njihovo nediskriminatorno obravnavo ter ustrezno evidentiranje s ciljem zaščite pred morebitnimi zlorabami. Kot je dejal Peter Svetina bi morale države v svoje aktivnosti glede beguncev vključiti svoje strukture za boj proti trgovini z ljudmi, vključno s policijo, prav tako pa bi morale krepiti sodelovanje z relevantnimi nevladnimi organizacijami. Za uspešno preprečevanje zlorab pa je po njegovi oceni nujno tudi okrepljeno čezmejno sodelovanje in pretok informacij, tudi preko Europola. Kot je dejal Peter Svetina, bi bilo na tem področju smiselno krepiti tudi vlogo in pooblastila obudsmanskih institucij – na primer za izvajanje monitoringa na mejah.
Varuh Svetina se je ob robu konference srečal tudi z veleposlanikom Republike Slovenije v Italiji Matjažem Longarjem in veleposlanikom Republike Slovenije pri Svetem sedežu Francem Butom.
