Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Ali je izvedba dokaza z izvedencem v postopkih za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja res nujna?

Kršitelj: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Kršitev: 03. člen ZVarCP - Načelo dobrega upravljanja
Invalidi na vozičkih

Varuh človekovih pravic RS meni, da bi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v ugotovitvenih postopkih, v katerih je to mogoče, namesto dokaza z izvedenskim organom lahko izvedel dokaz z izvedeno pričo ali drugim dokaznim sredstvom ter tako skrajšal čas odločanja o pravicah iz invalidskega zavarovanja. Zavod je stališče Varuha zavrnil. Ker zavod ni izčrpal vseh možnosti za zmanjšanje zaostankov pri uveljavljanju pravic iz invalidskega zavarovanja, pa je Varuh presodil, da ne ravna skladno z načelom dobrega upravljanja.

* * *

Na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) se je obrnil pobudnik zaradi dolgotrajnega odločanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) o njegovi vlogi za priznanje statusa invalida I. kategorije ter pravice do invalidske pokojnine. ZPIZ je očitke pobudnika potrdil s pojasnilom, da je bilo v letu 2022 zaradi spremembe 403. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), na podlagi katere se lahko od 7. 8. 2021 dalje ponovno pridobi pravica do invalidnine za telesno okvaro, ter Odredbe o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar, ki je začela veljati 30. 10. 2021, za kar 238 % več podanih izvedenskih mnenj o obstoju telesne okvare v primerjavi s predhodnim letom, kar je vplivalo tudi na povprečni čas trajanja postopkov za oceno invalidnosti.

ZPIZ je pojasnil, da je za reševanje opisane problematike v letu 2022 izvedel številne spremembe na organizacijskem in kadrovskem področju. Od 1. 9. 2022 dalje so tako v okviru Sektorja za izvedenstvo organizirane tri službe za izvedenstvo I. stopnje v Ljubljani, Mariboru in Celju. V vseh službah za izvedenstvo so organizirani novi oddelki za administrativno podporo, na vseh invalidskih komisijah pa se je zaposlil še dodaten administrativni kader. ZPIZ je v nadaljevanju pojasnil še, da je pridobil tudi nekaj zdravnikov izvedencev kljub splošnemu pomanjkanju zdravniškega kadra, nekaj zdravnikov pa je odšlo, ter dodal, da so povečali število senatov in uvedli dodatne senate za ocenjevanje telesnih okvar. Strokovnim delavcem je bilo odrejeno nadurno delo, v pomoč pa je tudi študentsko delo.

Varuh je ustreznost ravnanja ZPIZ presojal na podlagi načela dobrega upravljanja, ki od javne uprave zahteva, da je ta odprta, transparentna, odgovorna, odzivna, uspešna, učinkovita, etična in poštena. Skladno z že zavzetim stališčem Varuha zaradi pomanjkanja kadra lahko nekaj časa postopki trajajo dlje, vendar se nanje ni več mogoče sklicevati, ko preteče čas, ki je potreben za organizacijsko in/ali kadrovsko prilagoditev organa.

Varuh je pozdravil, da je ZPIZ sprejel večje število ukrepov za zmanjšanje zaostankov pri odločanju o pravicah iz invalidskega zavarovanja, ki ustrezajo zgoraj navedenemu načelu. Hkrati pa je opozoril ZPIZ, da bi ta v ugotovitvenem postopku, v katerem je to mogoče (predvsem v postopkih za pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, če je oseba očitno nepokretna), namesto dokaza z izvedenskim organom lahko izvedel dokaz z izvedeno pričo (relativno novo dokazno sredstvo, pri katerem se mešajo značilnosti dokazovanja s pričami in dokazovanja z izvedencem, npr. z osebnim zdravnikom zavarovanca) ali drugim dokaznim sredstvom ter tako skrajšal čas odločanja o pravicah iz invalidskega zavarovanja.[1]

Opisano stališče Varuha je ZPIZ zavrnil, ker naj bi bila izvedba dokaza z izvedencem obvezna, strokovni delavci ZPIZ pa naj bi bili na izvedenska mnenja ZPIZ vezani. Varuh navedenemu stališču ZPIZ ni sledil. Meni namreč, da besedica »kadar« v 181. členu ZPIZ-2 dopušča možnost, da strokovni sodelavec ZPIZ odloči brez izvedenskega mnenja oziroma izvede dokaz z izvedencem, le kadar meni, da je to potrebno. Tudi 179. člen ZPIZ-2 določa, da mora pristojni organ ZPIZ izdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od dneva uvedbe postopka, »če« je za ugotovitev pravic ali v pritožbenem postopku potrebno izvedensko mnenje, kar kaže na to, da v postopkih odločanja o pravicah iz invalidnosti ni nujna izvedba dokaza z izvedencem.

Upoštevajoč navedeno je Varuh presodil, da ZPIZ še ni izčrpal vseh možnosti za zmanjšanje zaostankov pri uveljavljanju pravic iz invalidskega zavarovanja, kar predstavlja kršitev načela dobrega upravljanja, ki določa, da mora biti javna uprava učinkovita, odzivna in uspešna. Pobudo pa je štel za utemeljeno. 9.2-30/2022

 


[1] O tem je Varuh že pisal. Glej: www.varuh-rs.si/letno-porocilo-2019/2-vsebina-dela-in-pregled-obravnavanih-zadev/b-obravnavana-vsebinska-podrocja/215-pokojninsko-in-invalidsko-zavarovanje/.

Natisni: