Sodišče je po posredovanju Varuha ugotovilo, da je bila v K-vpisnik sodišča v naslovu pobudnice napačno vpisana hišna in poštna številka, vendar je to napako ocenilo kot nepomembno ter odgovornost za vročanje poziva na prestajanje kazni zapora s fikcijo vročitve z javnim naznanilom na oglasni deski sodišča in na enotnem državnem portalu e-upava pripisalo pobudnici, ker ni izpolnila prijavne obveznosti po 5. členu Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb-1). Zato priporočilu Varuha, da v primeru ugotovljene napake na strani sodišča s tem (in z opravičilom) seznani tako pobudnico kot zavod za prestajanje kazni zapora, saj lahko to vpliva na nadaljnji tretma pobudnice, ni sledilo.

* * * 

Pobudnica je Varuha seznanila, da je bila na prestajanje kazni zapora privedena, čeprav pred tem ni prejela poziva na prestajanje kazni zapora. S tem ji je bil odvzet tako čas za pripravo na prestajanje kazni zapora kot tudi možnost, da bi zaprosila za odlog prestajanja kazni. Ker kazni ni nastopila sama, pa je to vplivalo tudi na njen tretma v zavodu za prestajanje kazni zapora, med drugim na režim prestajanja kazni zapora in na podelitev ugodnosti. Pobudnica je po nastopu kazni ugotovila, da ji je bil poziv na prestajanje kazni vročen s fikcijo vročitve po drugem odstavku 96.a člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)[1], pred tem pa ji ni bil poslan na naslov, ki ga je navedla na zapisnik sodišča ob njenem zaslišanju in na katerega ji je sodišče vročalo sodna pisanja v kazenskem postopku. Sodišče je bilo ob vrnitvi neuspešnega poskusa vročitve poziva sicer obveščeno, da hišna številka, navedena v naslovu, ne obstaja. Pobudnica je želela, da bi se ji sodišče za storjeno napako vsaj opravičilo, saj je bila njena prošnja za vrnitev v prejšnje stanje (kot prepozno vložena) zavržena.

Sodišče je na poizvedbo Varuha najprej sporočilo, da je izvršitev kazni zapora sledila pravnomočni sodbi tega sodišča. Odgovoru je priložilo kopijo dopisa, s katerim je sodišče odgovorilo na pobudničino prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje, vrnitev ugodnosti ter za opravičilo. Iz tega odgovora je bilo mogoče razbrati, da je nalog za izvršitev pravnomočne in izvršljive sodbe (IKZ nalog) izvršilnemu kazenskemu oddelku sodišča poslal kazenski oddelek istega sodišča. Na IKZ nalogu je bil naveden naslov s pravim imenom ulice, a (kot je bilo pozneje ugotovljeno) z napačno vpisano hišno in poštno številko. Sledilo je več neuspešnih poskusov sodišča, da bi pobudnici vročilo poziv na prestajanje kazni zapora, med temi tudi na drugo poštno številko (a znova na isto hišno številko) in na njeno zakonsko prebivališče, ki je bilo v Centralnem registru prebivalstva (CRP) od leta 2013 dalje na naslovu centra za socialno delo. Ker izvršilnemu kazenskemu oddelku sodišča ni bilo znano nobeno drugo bivališče pobudnice, ji je bil poziv vročen s fikcijo vročitve.

Varuh je v dodatnem posredovanju sodišče znova opozoril na to, da je pobudnica že v omenjeni prošnji za vrnitev v prejšnje stanje, vrnitev ugodnosti ter za opravičilo navajala, da je o točnem naslovu njenega prebivališča obvestila sodišče že v samem kazenskem postopku in da ji je na ta naslov sodišče tudi že pošiljalo sodna pisanja. Vendar se do teh navedb sodišče v odgovoru na poizvedbo Varuha ni posebej opredelilo. Ker je pobudnica zamudila rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, pa te njene navedbe tudi niso bile vsebinsko obravnavane. Poleg tega smo sodišče opozorili tudi na to, da je pobudnica naslov svojega dejanskega prebivanja navajala na zapisnik na naroku glavne obravnave tako v predmetnem kot tudi v drugem kazenskem postopku, ki je tekel zoper njo pred istim sodiščem, kar dopušča možnost, da je do (nenamerne) napake pri vročanju poziva oziroma ob pripravi IKZ naloga prišlo na sodišču; kot tudi na dejstvo, da je pobudnica zaradi privedbe na prestajanje kazni zapora v slabšem položaju, kot bi bila, če bi na prestajanje kazni prišla sama. Od sodišča je Varuh zato zahteval pojasnilo, na kakšni podlagi je v IKZ nalogu (in posledično v pozivu na prestajanje kazni zapora) navedena drugačna hišna in poštna številka, kot jo je pobudnica že navajala pred sodiščem. V skladu z načelom pravičnosti in dobrega upravljanja je Varuh predlagal tudi, da sodišče, če bo ugotovilo, da je do napake pri zapisu naslova pobudnice v IKZ nalogu prišlo na strani kateregakoli oddelka sodišča, s tem (skupaj z opravičilom) seznani tako pobudnico kot tudi zavod za prestajanje kazni zapora, ki bi to okoliščino lahko upošteval pri njenem nadaljnjem tretmaju.

Sodišče je ob iskanju odgovora na gornje vprašanje Varuha ugotovilo, da je do napake v naslovu pobudnice prišlo ob vodenju K-vpisnika matičnega (kazenskega) oddelka sodišča, iz katerega se sicer črpajo podatki za pripravo sodnih pisanj. Vanj je bil napačno prepisan naslov, ki ga je na zapisnik sodišča navedla pobudnica ob njenem zaslišanju. Na podlagi zapisa v K-vpisniku sodišča je IKZ nalog in posledično poziv na prestajanje kazni zapora v primeru pobudnice vseboval netočen podatek v njenem naslovu. Kljub tej ugotovljeni napaki je sodišče vztrajalo pri stališču, da je bila vročitev poziva glede na takrat znane in izvršilnemu kazenskemu oddelku sodišča dosegljive podatke pravilna in zakonita, oziroma skladna z določbami ZUP in da je netočen vpis naslova pobudnice v K-vpisnik sodišča le v neznatni meri pripomogel k vročanju predmetnega poziva za nastop kazni s fikcijo vročitve oziroma z javnim naznanilom. K temu je po oceni sodišča v največji meri pripomogla pobudnica sama, ker že od leta 2013 dalje ni izpolnila prijavne dolžnosti iz 5. člena ZPPreb-1[2], čeprav sodišču niso bile znane nobene ovire, da tega na upravni enoti ne bi mogla storiti. Sodišče je zaključilo, da je pogoj za privedbo na prestajanje kazni zapora predhodno zakonsko predvideno pozivanje za nastop kazni, kar je sodišče tudi storilo s pozivom, ki ga je bilo po pojasnilu sodišča sodišče primorano vročiti z javnim naznanilom na podlagi drugega odstavka 96.a člena ZUP zaradi neizpolnjevanja pobudničine zakonske prijavne dolžnosti.

Varuh se je z oceno, da je napačen vpis naslova pobudnice v K-vpisnik sodišča le v neznatni meri pripomogel k vročanju poziva s fikcijo vročitve, oziroma z javnim naznanilom in posledično k poznejši dejanski neobveščenosti pobudnice z datumom nastopa kazni zapora ter k prisilnemu odvzemu prostosti, lahko le delno strinjal. Takšna ocena po stališču Varuha ne upošteva, da je do očitne napake prišlo s strani (sicer kazenskega oddelka) istega sodišča, ki pa izvršilnemu kazenskemu oddelku sodišča ni bila znana vse do podrobnejšega vpogleda v vsebino zapisnika predmetne kazenske zadeve. Res je sicer, da bi pobudnici poziv na prestajanje kazni zapora lahko bil vročen po prvem odstavku 96.a člena ZUP[3] na naslovu za vročanje, če bi ta (lahko) izpolnila prijavno dolžnost po ZPPreb-1 in naslov prebivališča na naslovu matere na upravni enoti prijavila v osmih dneh od dneva naselitve^[4], saj tako pomota pri zapisu njenega naslova v K-vpisnik na vročanje poziva v njenem primeru ne bi imela posebnega vpliva. V tem primeru bi namreč bil naslov prebivališča pobudnice vpisan v CRP, do katerega po potrebi dostopa tudi sodišče. Na podlagi določb ZPPreb-1 in ZUP bi ta naslov veljal tudi kot naslov za vročanje, kamor bi pobudnici na podlagi prvega odstavka 96. člena ZUP moral biti poslan poziv na prestajanje kazni zapora. Prezreti tudi ni mogoče dejstva, da se je poziv, naslovljen na naslov, vpisan v K-vpisniku sodišča, na sodišče vrnil z oznako »Hišna številka ne obstaja«, kar je informacija, ki lahko kaže, da v K-vpisniku, IKZ nalogu in posledično tudi v pozivu na prestajanje kazni zapora uporabljen naslov očitno ni bil točen. Izvršilni kazenski oddelek sodišča bi lahko zato s pravočasnim vpogledom v kazenski spis (oziroma v njegovo elektronsko evidenco) ugotovil naslov pobudnice, kot ga je ta sporočila sodišču in na katerega ji je sodišče pred tem tudi uspešno vročalo sodna pisanja. Po presoji Varuha je zato odgovornost za pošiljanje poziva na prestajanje kazni zapora na naslov, ki ga pobudnica nikoli ni sporočila sodišču, v pretežni meri na strani sodišča. Varuh je tako pobudo presodil kot utemeljeno.

Pobudnico smo seznanili, da te ugotovitve Varuha ne vplivajo na odločitev sodišča, da se njena zahteva za vrnitev v prejšnje stanje zavrže, saj je ta odločitev pravnomočna in kot takšna zavezuje tudi Varuha, vendar lahko z ugotovitvami Varuha seznani zavod za prestajanje kazni zapora, saj sodišče ni sledilo našemu priporočilu, da v primeru ugotovljene napake na strani sodišča s tem seznani (skupaj z opravičilom) tako pobudnico kot tudi zavod. 15.2-16/2023

[1] ZUP v drugem odstavku 96.a člena določa:
»(2) Če se ugotovi, da oseba ne prebiva na naslovu za vročanje, ker se je odselila oziroma je na naslovu neznana, odredi organ, da se vročitev opravi tako, da se na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom, ki vsebuje podatke iz tretjega odstavka 96. člena tega zakona. Vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava.«

[2] Prvi odstavek 5. člena ZPPreb-1 določa:
»(1) Državljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje oziroma potrdilom o prijavi stalnega prebivanja (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za stalno prebivanje) upravni enoti prijavi stalno prebivališče v osmih dneh od dneva naselitve na naslov, kjer stalno prebiva.«

[3] Prvi odstavek 96.a člena ZUP določa:

»(1) Organ vroča dokument osebi, ki do vročitve ni sodelovala v postopku, na naslovu za vročanje. Izjemoma lahko vroča tudi na drugem naslovu, ki ni enak naslovu za vročanje, če je verjetno, da oseba tam dejansko prebiva, vendar mora vročitev ponoviti tudi na naslovu za vročanje, če se izkaže, da na domnevnem drugem naslovu ne živi.«

[4] Opustitev prijavne dolžnosti po prvem odstavku 5. člena ZPPreb-1 ta zakon določa kot prekršek, za katerega je v prvi alineji prvega odstavka 45. člena predpisana globa od 200 do 600 evrov.