Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes, 3. oktobra 2023, v Državnem zboru RS na matičnem delovnem telesu – Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti predstavil dve poročili za leto 2022, poročilo Varuha človekovih pravic RS in poročilo o izvajanju nalog Državnega preventivnega mehanizma. »Lani smo obravnavali skoraj šest tisoč zadev in ugotovili več kot dvesto kršitev. Veliko pobud se je nanašalo na neodzivnost, pogosto pa tudi na aroganco javnih organov. Izpostavljam, da je nujno zavedanje, da imajo vsi javni organi pojasnilno dolžnost in morajo posameznicam in posameznikom odgovoriti v razumnem roku. V primeru Ministrstva za kulturo smo obravnavali pobudo, pri kateri ministrstvo v zvezi z vlogo za pridobitev izjemne pokojnine na področju kulture pobudniku ni odgovorilo od leta 2015, torej kar sedem let. Tudi nam so odgovorili šele, ko smo jim poslali urgenco,« je izpostavil varuh Svetina.
Varuh človekovih pravic je že med pandemijo opozarjal, da moramo kot družba po koncu pandemije poskrbeti za izgradnjo vključujoče in solidarne družbe. Eden izmed takšnih izzivov je zagotovo ta, da na vse več področjih primanjkuje usposobljenega kadra, to pa pomembno vpliva na zmanjševanje kakovosti življenja posameznic in posameznikov ter lahko tudi na številne kršitve človekovih pravic. »Na mnoge takšne in tudi druge izzive opozarjam že od začetka svojega mandata, a številna naša priporočila že leta ostajajo neuresničena. Na podlagi dejavnosti v preteklem letu dajemo 83 novih priporočil. Zaskrbljujoč je podatek, da je od 75 naših priporočil, ki se nanašajo na vlado oziroma njene resorje, zavrnjenih kar 10 priporočil. Vsa zavrnjena priporočila se nanašajo na ranljive skupine, od tega kar 8 na pravice invalidov. Že leta ugotavljam, da je šibka točka vseh vlad koordinacija med posameznimi vladnimi resorji, kar se kaže tudi v počasnem napredku glede uresničevanja naših priporočil. Iz poročila vlade je razvidno, kako so stališča različnih ministrstev neusklajena, celo v medsebojnem navzkrižju, vlada pa žal ne preseka tega gordijskega vozla. Zato pričakujem, da vlada uskladi enotno stališče in delovni načrt za uresničevanje naših priporočil, ki se nanašajo na več resorjev,« je poudaril varuh.
Dejal je, da vsako leto še vedno narašča število neizvršenih odločb ustavnega sodišča, konec leta 2022 je bilo neuresničenih tako imenovanih ugotovitvenih odločb ustavnega sodišča že 28. Institucija Varuha ponavlja svoje lanskoletno priporočilo, da naj vlada ustanovi mehanizem po vzoru mehanizma za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, ki bi nudil strokovno podporo odločevalcem. To priporočilo je v svojem poročilu o stanju vladavine prava v Sloveniji v letu 2023 posebej izpostavila tudi Evropska komisija.
Varuh človekovih pravic je tudi lani veliko pozornosti namenjal različnim ranljivim skupinam, kot so otroci, invalidi, starejši, ženske, narodne in etnične skupnosti, zaposleni, brezposelni, verske skupnosti, LGBTIQ+ in tujci. Po mnenju varuha je nesprejemljivo, da katerokoli ranljivo skupino odrivamo na rob družbe in ne upoštevamo njihovih z ustavo zagotovljenih pravic. »Zelo zaskrbljujoče je, da smo zaznali več nestrpnosti do starejših, pa tudi intersekcijsko diskriminacijo, do katere prihaja, ko govorimo o diskriminaciji na podlagi več osebnih okoliščin, na primer starejše ženske. Zagovarjamo medgeneracijsko solidarnost kot nujnost za sožitje različnih generacij,« je poudaril varuh Svetina.
Na področju zdravja Varuh opozarja, da zavarovanke in zavarovanci nimajo enakega dostopa do zdravnika, kar se kaže tudi v nesprejemljivo dolgih čakalnih vrstah. Posebej pereče je pomanjkanje družinskih zdravnikov, zdravnikov specialistov, pa tudi zdravstvenih delavcev.
Varuh človekovih pravic je pred matičnim delovnim telesom predstavil tudi poročilo Državnega preventivnega mehanizma (DPM), ki je v letu 2022 obiskal 98 krajev odvzema prostosti. Skoraj vsi obiski so bili izvedeni brez predhodne najave. »Opravili smo tematske obiske sedmih domov starejših z namenom ugotavljanja načina varovanja na oddelkih za stanovalce z demenco. Še vedno se namreč dogaja, da osebe varovanega oddelka ne morejo samostojno ali po svoji volji zapustiti doma in so torej zadržane brez ustrezne pravne podlage. Ugotovili smo, da ustrezne pravne podlage še vedno ni. Na to hudo kršenje osebne svobode opozarjamo že osem let,« je ob predstavitvi poročila DPM še povedal varuh človekovih pravic Peter Svetina.
