Varuh človekovih pravic Peter Svetina je na okrogli mizi Odgovorno zavezništvo za vključujočo družbo, ki je v okviru XXXII. Izobraževalnih dnevov 27. 3. 2024 potekala v Portorožu med drugim poudaril, da je za doseganje celovitega inkluzivnega izobraževanja nujno, da se ob prenovi šolskega sistema razmišlja tudi o izobraževanju otrok s posebnimi potrebami.
Varuh je navzoče seznanil, da se s problematiko uresničevanja pravice do ustreznega programa in podpore otrok s posebnimi potrebami na ravni osnovnošolskega programa aktivno ukvarja. Seznanjen je namreč bil, da ima kar nekaj šol, v katere so vključeni otroci s posebnimi potrebami, težave s prezasedenostjo. Ponekod se je število učencev v zadnjih 12 letih celo podvojilo. Obenem pa se šole srečujejo s hudim pomanjkanjem kadrov, predvsem jim manjka specializiranih strokovnih delavcev. Vse več otrok ima čedalje pogosteje po več motenj, ki se izražajo tudi v vedno hujših oblikah, zato šole in zavodi zaradi zahtevnosti dela težko ohranjajo obstoječe zaposlene in pridobivajo nove. Poseben izziv pa prinaša tudi šolanje otrok iz drugih kulturnih in jezikovnih okolij, pa tudi vpisovanje otrok iz občin, ki niso ustanoviteljice šole.
Varuh je prepričan, da mora država občinam pomagati in ne na njihova pleča nalagati številnih obremenitev, sicer s tem tvega, da je urejenost določenega področja odvisna od zavzetosti in angažmaja vsakokratnega vodstva lokalnih skupnosti.
Varuh meni, da bi bilo smiselno težave s prezasedenostjo reševati tudi z dodatnimi oddelki za otroke s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah. S takšnimi oddelki bi učenci z nižjimi intelektualnimi zmožnostmi uresničevali svojo pravico, da obiskujejo zanje ustrezne prilagojene programe, preusmerjanje v segregirane oblike izobraževanja z menjavo lokacije pa ne bi bilo potrebno. Takšna rešitev bi pomenila tudi nujno razbremenitev specializiranih ustanov, meni varuh.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI), na katerega se je Varuh obrnil, je takšnemu oblikovanju oddelkov naklonjeno, kar varuha Petra Svetino veseli. Meni, da s tem, ko vsaj del otrok s posebnimi potrebami tudi po prehodu iz vrtca v osnovno šolo ostane v rednih šolah, pa čeprav v ločenih razredih, vsi skupaj odraščajo s sprejemanjem različnosti. »Na tak način bi zagotovo dosegli nujno potrebne pozitivne učinke sobivanja, preprečevali odtujenost in zaskrbljujoče nižanje zaznavanja potreb ranljivejših skupin. Morda bi se tudi več mladih odločalo za študij in nadaljnje zaposlitve na tem področju,« poudarja varuh Svetina. Meni še, da smo vsi del iste skupnosti, sprejemanje različnosti pa bogati vse.
Varuh je na okrogli mizi ob koncu posebej poudaril, da je zavezništvo za zagotavljanje enakih pravic, dostopnosti, vključenosti in kakovostnega življenja za ljudi s posebnimi potrebami ključnega pomena za vsako družbo. »Nujno je, da v sodelovanju odgovorno krepimo imunski sistem družbe in poskrbimo za slehernika, posebej tistega, ki sam tega ne zna ali ne zmore. Slovenija ima za to vse možnosti in resurse,« je bil jasen varuh človekovih pravic Peter Svetina.
*****
Okroglo mizo so 26. in 27. marca 2024 v okviru XXXII. Izobraževalnih dnevov v Portorožu pripravili Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije, Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Njen namen je bil osvetliti tematiko različnih možnih oblik šolanja otrok s posebnimi potrebami ter ugotoviti, katere so pedagoške, kurikularne, sistemske in konceptualne ovire pri vključevanju OPP v redni šolski sistem in s katerimi spremembami oblikovati šolski prostor različnosti.
