Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Zatrjevana kršitev pravice do obveščenosti o vojni v Ukrajini

Ukrajinska zastava

Na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) se je obrnil pobudnik, ki je izpostavil, da mediji o vojni v Ukrajini »poročajo samo en vidik te tragedije«; da je nekajkrat poskusil priti do ruskih portalov oziroma medijev, vendar to ni bilo mogoče; da se je glede tega potem obrnil na odgovorno urednico Televizije Slovenija, na ministrico za zunanje zadeve, vendar pa je odgovor dobili šele z Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), ki je pojasnila, da so ruski programi blokirani zaradi »uredbe EU kot ukrep proti Rusiji v sklopu sankcij«. Pobudnik je temu nasprotoval z vidika svobode medijev in pravice do obveščenosti in je menil, da je treba prisluhniti vsem sprtim stranem, čeprav je agresor Rusija, in državljanom omogočiti dostop do vseh informacij in ne samo tistih, ki ustrezajo trenutni politiki. Menil je, da so zato kršene njegove pravice do obveščenosti in do ustvarjanja lastnega mnenja o vojni v Ukrajini. Želel je, da Varuh »sproži vse potrebne postopke za ukinitev navedene uredbe oziroma pozovete slovensko politiko (vlado in DZ), da se od navedene uredbe EU distancira«. 

Varuh je pobudniku pojasnil, da so omejitve, ki jih je izpostavil, predmet Uredb Sveta Evropske unije, Uredba Sveta (EU) 2022/350 s 1. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini in Uredba Sveta (EU) 2022/2474 s 16. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini. ki jih je sprejel Svet Evropske unije, ta pa ne sodi med subjekte, katerih ravnanje bi v okviru svoji pristojnosti lahko obravnaval Varuh. Pojasnili smo, da so akti Sveta Evropske unije lahko predmet tožbe pred Splošnim sodiščem Evropske unije (Splošno sodišče). To je med drugim pristojno za obravnavo tožb fizičnih ali pravnih oseb za razglasitev ničnosti aktov institucij, organov, uradov in agencij Evropske unije, na katere so naslovljeni ali ki jih neposredno in posamično zadevajo in zoper predpise, ki se nanje neposredno nanašajo in ne potrebujejo izvedbenih ukrepov.

Vezano na primer, s katerim se je pobudnik obrnil na Varuha, pa smo še pojasnili, da je Splošno sodišče že odločalo o tožbi Russia Today (RT) France zoper Svet Evropske unije, v kateri je bilo sodišču predlagano, naj Uredbo Sveta (EU) 2022/350 z dne 1. marca 2022 razglasi za nično (zadeva T-125/22). V navedeni tožbi sta bili med drugim posebej zatrjevani kršitev svobode izražanja in obveščanja, ki sta zagotovljeni z 11. členom Listine o temeljnih pravicah. Splošno sodišče se je v sodbi s 27. julija 2022 zato obsežno opredelilo tudi do teh kršitev (točke 142–215), vendar kršitev pravice javnosti do prejemanja informacij ni ugotovilo (točka 214 omenjene sodbe), saj »če je poseg v pravico do predvajanja programov, ki vključujejo podporo dejanju agresije, upravičen in sorazmeren (v točkah od 149 do 191 sodbe), a fortiori enako velja za omejitev pravice javnosti do sprejemanja takih programov«. Splošno sodišče je v tej sodbi med drugim ocenilo (točka 212), da je v obširno predstavljenih okoliščinah primera Svet Evropske unije lahko upravičeno menil, da je treba ob spoštovanju 11. člena Listine preprečiti oblike izražanja, katerih namen je upravičiti in podpreti vojaško agresijo, storjeno v nasprotju z mednarodnim pravom in Ustanovno listino Združenih narodov. 4.0-1/2023

Natisni: