Po mnenju Varuha človekovih pravic Republike Slovenije predstavlja poseg v določbe 2., 14. in 57. člena Ustave RS, če se veljavne predpise razume na način, da je otrokova dolžnost do preživljanja staršev pred njegovo pravico do šolanja in bi se torej lahko šolal le pod pogojem, da je zmožen poleg sredstev za lastno preživljanje in šolanje zagotoviti tudi sredstva za preživljanje staršev, oziroma glede na veljavno ureditev uveljavljanja pravic iz javnih sredstev tudi sredstev za preživljanje drugih družinskih članov (bratov, sester, polbratov ali polsester), lahko pa celo oseb, s katerimi ni v sorodstvenem razmerju (npr. otrok partnerja enega od staršev). Takšna ureditev otroke iz socialno šibkejših družin glede dostopa do izobraževanja postavlja v bistveno slabši položaj kot otroke iz družin z boljšim materialnim položajem. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je stališče sprejelo in se zavezalo k ustrezni zakonski ureditvi.
***
Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je prejel pobudo v zvezi z nepriznanjem pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka zaradi priložnostnih prihodkov, ki jih pobudničini polnoletni hčerki, ki se šolata, pridobivata z občasnim delom, saj sredstva potrebujeta za svoje preživljanje.
Varuh je pobudnici pojasnil, kako lahko uveljavlja pravico s pravnimi sredstvi. Hkrati pa je na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) naslovil načelno vprašanje glede medsebojnega razmerja med določbama 183. in 185. člena Družinskega zakonika (DZ), zlasti pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
DZ v 183. členu v drugem in tretjem odstavku namreč določa dolžnost staršev do preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola, v skladu s svojimi zmožnostmi. V 185. členu pa DZ za polnoletnega otroka določa, da mora po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Pri tem pa 185. člen DZ ne opredeljuje nobene posebne ureditve za otroka, ki se šola.
Po mnenju Varuha se namreč tudi ob upoštevanju določb predpisov, ki opredeljujejo pravice iz javnih sredstev, navedeni določbi lahko razume na način, da v primeru, ko starši nimajo zadostnih sredstev za svoje preživljanje, niso dolžni preživljati otroka, ki se šola, in še celo tako, da je otrokova dolžnost do preživljanja staršev pred njegovo pravico do šolanja. Navedeno pa je moč razumeti kot oviro, ki otroke iz socialno šibkejših družin glede dostopa do izobraževanja postavlja v bistveno slabši položaj kot otroke iz družin z boljšim materialnim položajem. Otroci iz družin s slabšim materialnim položajem se torej lahko šolajo le pod pogojem, da so zmožni poleg sredstev za lastno preživljanje in šolanje zagotoviti tudi sredstva za preživljanje staršev, oziroma glede na veljavno ureditev uveljavljanja pravic iz javnih sredstev tudi sredstev za preživljanje drugih družinskih članov (bratov, sester, polbratov ali polsester), lahko pa celo oseb, s katerimi niso v sorodstvenem razmerju (npr. otrok partnerja enega od staršev).
MDDSZ je sprejelo stališča Varuha in pojasnilo, da DZ sicer ne določa prednosti pri odločanju o preživnini polnoletnega otroka, ki izpolnjuje pogoje iz 183. člena DZ, v razmerju do staršev, ki bi bili glede na 185. člen DZ tudi upravičeni do preživljanja zaradi pomanjkanja sredstev za življenje, ki si jih ne morejo pridobiti. Vendar pa po mnenju MDDSZ razmerje med obema določbama izhaja iz same pravno sistemske ureditve preživljanja mladoletnih ter nadalje polnoletnih otrok.
Namen zagotavljanja preživnine za mladoletne otroke je zagotavljanje življenjskih razmer, potrebnih za otrokov razvoj, kar izhaja iz ustavne ureditve 54. člena Ustave RS ter neposredno iz prvega odstavka 183. člena DZ. Glede na ureditev pogojev za preživljanje polnoletnega otroka v 183. členu DZ je preživljanje omejeno do prvega zaključka izobrazbe na določeni ravni (srednješolsko izobraževanje / višješolski strokovni študij / visokošolski študij), iz česar izhaja, da je namen preživljanja med drugim tudi zagotavljanje možnosti za končanje šolanja oziroma izobraževanja na določeni ravni. Tudi v skladu s sodno prakso je namen preživnine polnoletnemu otroku, ki se redno šola, v tem, da se mu omogoči šolanje – da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča. Zato ni moč od njega zahtevati, da bi ob rednem šolanju še delal in se s tem sam preživljal ter posledično zmanjševal preživninsko obveznost staršev (VSL sodba IV Cp 1477/2014). Podobno tudi VSL sklep IV Cp 1906/2021.
V zvezi s tem MDDSZ dodaja, da zakonsko določena obveznost preživljanja staršev, ki jo določa 185. člen DZ, sama po sebi izhaja iz dejstva, da je polnoletni otrok (že) sposoben preživljati starša (to je, da je lahko prepoznan kot zavezanec), kar pa po mnenju MDDSZ ne naslavlja tistega polnoletnega otroka, ki je glede na določbo 183. člena DZ lahko upravičenec do preživnine. V nasprotnem primeru bi bilo izobraževanje in celotno preživljanje polnoletnega otroka lahko ogroženo. Poleg tega določba 185. člena DZ izhaja iz dejstva, da je zakonska preživninska obveznost starša do otroka že zaključena – polnoletnemu otroku namreč ni treba preživljati tistega od staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega.
MDDSZ meni, da sistemska ureditev obveznosti preživljanja otroka po polnoletnosti iz tega vidika ustrezno zagotavlja pravico do izobraževanja iz 57. člena Ustave RS.
V postopku ugotavljanja upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se zdaj polnoletni otroci, ki so jih starši v skladu z DZ še dolžni preživljati, upoštevajo kot njihove povezane osebe. Navedeno v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) to pomeni, da se pri ugotavljanju materialnega položaja družine upoštevajo tudi njihovi dohodki (razen preživnine in nadomestila preživnine, ki se v skladu s 4. točko prvega odstavka 12. člena ZUPJS upoštevata do višine minimalnega dohodka, ki bi jim pripadala po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke, če ne bi imeli drugih dohodkov, oziroma do višine zakonsko določene meje za preživetje otroka, ter kadrovske štipendije za študij v Sloveniji in dohodka dijakov in študentov za opravljeno začasno in občasno delo na podlagi napotnice, ki se pri uveljavljanju pravice do otroškega dodatka, državne štipendije in znižanja plačila vrtca ter subvencije šolske prehrane ne upoštevata do višine minimalne plače, določene v skladu z zakonom, ki ureja minimalno plačo, kadrovska štipendija za študij v tujini pa do višine minimalne plače, določene v skladu z zakonom, ki ureja minimalno plačo, povečane za 60 odstotkov). Če starši nimajo (zadosti) sredstev za preživetje, imajo pa jih otroci, lahko navedeno pomeni, da polnoletni otroci preživljajo starše, lahko pa tudi druge družinske člane (brate, sestre, polbrate ali polsestre) ali osebe, s katerimi niso v sorodstvenem razmerju (npr. otroka partnerja enega od staršev).
MDDSZ pojasni, da se navedene problematike zavedajo in pri pripravi novele ZUPJS že preučujejo možnost upoštevanja vseh dohodkov otrok ali pastorkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev samo do višine zakonsko določene meje za preživetje otroka (do višine ponderja otroka, ki je določen z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih).
Po mnenju Varuha se je MDDSZ s tem ustrezno odzvalo na opozorilo na neenakost položajev sicer polnoletnih oseb, ki se redno šolajo, glede na premoženjsko stanje oziroma pridobitno sposobnost njihovih staršev. Varuh pričakuje, da bo MDDSZ izpolnilo napovedi o potrebnih zakonskih spremembah. 9.5-4/2023
