Po mnenju Varuha človekovih pravic Republike Slovenije je v nasprotju z določbami Zakona o osebni asistenci (ZOA), kadar se izvede postopek ponovne ocene upravičenosti do osebne asistence po tretjem odstavku 22.a člena ZOA, če niso predhodno zaznane oziroma ugotovljene spremenjene potrebe uporabnika po vrstah in obsegu ur storitev osebne asistence ali druge okoliščine, ki utemeljujejo ponovno oceno. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je načelno stališče sprejelo in zagotovilo, da bo v prihodnje pri seznanitvi centrov za socialno delo glede prijave suma o zlorabi osebne asistence uporabilo jasnejšo komunikacijo glede izvedbe naslednjih faz v postopku prejema tovrstnih prijav, na ustrezno postopanje pa bo tudi posebej opozorilo vse koordinatorje invalidskega varstva.

* * *

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je prejel pritožbo zoper odločbo centra za socialno delo (center) v zvezi s pravico do osebne asistence (OA). Varuh je pritožbo nemudoma odstopil pristojnemu centru v reševanje. Center pa je zaprosil za pojasnilo, kako je prišlo do odločitve, da se uvede postopek ponovne ocene upravičenosti do OA. Pri tem se Varuh nikakor ni spuščal v presojo, ali je pobudnica upravičena do OA in v kakšnem obsegu.

Center je pojasnil, da je bila podana anonimna prijava o sumu zlorabe OA, zato so po navodilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) uvedli ponovni postopek ocene upravičenosti do osebne asistence. Po dodatnih pozivih je center pojasnil, da v primeru suma zlorabe OA dejansko stanje preverijo na terenu. Če je uporabnikovo zdravstveno stanje, sociala mreža itd. nespremenjena in sum zlorabe ni ugotovljen, ne uvedejo postopka za ponovno oceno upravičenosti do OA. Ob utemeljenem sumu zlorabe pozovejo strokovno komisijo Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo za ponovno oceno upravičenosti.

Navedeno pa po ugotovitvah Varuha v konkretnem primeru ni držalo. Iz prejete dokumentacije je namreč razvidno, da je MDDSZ centru posredovalo elektronsko pošto, s katero je naložilo, da takoj uvedejo postopek ponovne ocene upravičenosti do OA po uradni dolžnosti. Nadalje iz dokumentacije izhaja, da je center še isti dan pobudnici posredoval dopis, da se bo pri njej v skladu z 22.a členom Zakona o osebni asistenci (ZOA) po uradni dolžnosti izvedla ponovna ocena upravičenosti do OA. V dopisu je navedena vsebina prvega in četrtega odstavka 22.a člena ZOA. Center je pobudnico tudi pozval, da predloži različna dokazila in navedbo o potrebi po storitvah OA pri opravljanju aktivnosti, povezanih z neodvisnim osebnim in družinskim življenjem, vključevanjem v okolje, izobraževanjem in zaposlitvijo.

Upoštevajoč tudi celotno komunikacijo med MDDSZ in centrom, je bilo po mnenju Varuha ravnanje obeh institucij v zadevi v nasprotju z določili in namenom ZOA, kar je posledično pripeljalo do posega v pravico pobudnice do OA in s tem tudi do posega v njene pravice iz 52. člena Ustave RS.

Skladno z določbo 22.a člena ZOA so predvidene možnosti ponovne ocene upravičenosti do OA po drugem odstavku po uradni dolžnosti ter po tretjem odstavku v primerih, ko koordinator pri posameznem uporabniku predlaga ponovno oceno, če zazna spremenjene potrebe uporabnika po vrstah in obsegu ur storitev osebne asistence ali druge okoliščine, ki utemeljujejo ponovno oceno.

Po mnenju Varuha iz prejete dokumentacije izhaja, da je bil v konkretnem primeru opravljen postopek ponovne ocene po drugem odstavku. Na to kažejo tako odsotnost predloga koordinatorja, ki bi ga sicer terjal tretji odstavek, kot tudi vsebina komunikacije med centrom in MDDSZ ter centrom in pobudnico.

Postopke ponovne ocene upravičenosti do OA po drugem odstavku 22.a člena je sicer MDDSZ z navodilom vsem centrom za socialno delo zaustavilo. Verjetno tudi zaradi opozoril Varuha, da grozi nevarnost, da bi z izvajanjem ponovne ocene po drugem odstavku 22.a člena ZOA prišlo do posega v pravice nekaterih uporabnikov, saj pravnomočnost razmerja posameznika ščiti glede že pridobljenih pravic, razen v primerih, ko drugače v naprej določa zakon.

Po mnenju Varuha bi bila pravilna pot le ponovna ocena po tretjem odstavku 22.a člena ZOA, ki pa pred predložitvijo dokumentacije v ponovno oceno IRSSV terja ali ugotovitev koordinatorja, da je zaznal spremenjene potrebe uporabnika po vrstah in obsegu ur storitev OA, ali ugotovitev koordinatorja, da je zaznal druge okoliščine, ki utemeljujejo ponovno oceno. Po mnenju Varuha je kot druge okoliščine iz prejšnjega stavka moč razumeti tudi morebitne ugotovitve o tem, da je pri posamezniku prišlo do zlorabe pravice in je dejansko ne potrebuje v obsegu, kot mu je bila priznana.

Po mnenju Varuha bi to v konkretnem primeru najprej terjalo ugotovitev centra v zvezi z utemeljenostjo navedb v prijavi, in sicer najprej v smeri, katere od navedb v prijavi so sploh relevantne za vprašanje upravičenosti do OA, in nadalje, glede relevantnih, ali so sploh utemeljene. Kljub drugačnim pojasnilom centra pa v konkretnem primeru v prejeti dokumentaciji ni niti najmanjše sledi, ki bi vsaj nakazovala na to, da je center navedbe prijave kakorkoli preverjal, ne v smeri relevantnosti ne v smeri utemeljenosti. Še več, center je o uvedbi postopka ponovne ocene pobudnico obvestil še isti dan, ko je prejel »navodilo« MDDSZ, da postopek izvede. V dopisu pobudnici center ni niti nakazal, kaj bi lahko bil vzrok za ponovno oceno in katere so tiste okoliščine iz prijave, ki bi jih bilo treba raziskati – v zvezi s temi okoliščinami center ni zastavljal vprašanj.

Dodatno je Varuh opozoril tudi na nepravilnosti, do katerih je po mnenju Varuha prišlo pri delu MDDSZ. Če je MDDSZ seznanjeno z okoliščinami, ki kažejo na to, da posamezni upravičenec do OA do pravice ne bi smel biti upravičen, bi moralo s temi okoliščinami seznaniti koordinatorja, ki ima po tretjem odstavku 22.a člena podlago za nadaljnje ukrepanje. Nesprejemljivo pa je, da MDDSZ od centra zahteva takojšen začetek postopka ponovne ocene, z edino utemeljitvijo, da gre za anonimno prijavo. S takšno zahtevo se je MDDSZ, ki ima sicer vlogo pritožbenega organa zoper odločitve centra, tudi tako močno vpletlo v delo organa prve stopnje, da to lahko pod vprašaj postavi tudi objektivnost MDDSZ v postopku odločanja o pritožbi.

V zvezi z mnenjem je Varuh prejel odziv MDDSZ, v katerem pojasnjuje, da je po prejemu prijave suma o zlorabi storitev osebne asistence takoj seznanilo center in mu naložilo, da ugotovi dejansko stanje pri izvajanju storitev osebne asistence v povezavi s sumom zlorabe ter ob utemeljitvi uvede ponovni postopek ocene upravičenosti do storitev osebne asistence, kot to običajno stori, kar ni skladno z dejstvi, kot izhajajo iz razpoložljive dokumentacije. Je pa MDDSZ očitno stališče Varuha pripoznalo, saj je v zaključku navedlo, da bo ministrstvo v prihodnje pri seznanitvi centrov za socialno delo glede prijave suma o zlorabi osebne asistence uporabilo jasnejšo komunikacijo glede izvedbe naslednjih faz v postopku prejema tovrstnih prijav, na naslednjem skupnem sestanku s centri za socialno delo pa bo ministrstvo na to ustrezno postopanje tudi posebej opozorilo vse koordinatorje invalidskega varstva.

Po mnenju Varuha je v konkretnem postopku sicer prišlo do posega v pravice pobudnice, vendar pa ta ugotovitev ne vpliva na njen pravni položaj. Varuh je pobudnico seznanil, da bo o njeni pravici odločeno v postopku odločanja o pritožbi in po potrebi tudi v sodnem postopku. 9.6-13/2023