Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Posledice zavlačevanja z odločitvojo ne smejo pasti na pobudnika

Varuh je obravnaval pobudo študenta, iz katere izhaja problem vračila neupravičeno prejete štipendije. Študent, prejemnik državne štipendije za študijsko leto 2011/2012, je 20. 4. 2012 na pristojni center za socialno delo (CSD) naslovil prošnjo za prekinitev štipendijskega razmerja. Kot razlog je navedel dalj časa trajajoče bolezensko stanje, zaradi katerega je spoznal, da letnika ne bo mogel uspešno dokončati.

CSD je še isti dan izdal odločbo o prenehanju pravice do državne štipendije za omenjeno študijsko leto in o vračilu neupravičeno prejetih štipendij. Pobudnik se je 25. 4. 2012 na to odločbo pritožil in hkrati oddal prošnjo za odpis dolga.

CSD je pritožbo 15. 3. 2013 odstopil v reševanje MDDSZ. Dne 8. 5. 2015 pa je od CSD prejel poziv za vračilo neupravičeno prejete štipendije. V pozivu so pristojni med drugim zapisali, da bo odpis dolga mogoč šele, ko bo v postopku izvršbe na Finančni upravi RS ugotovljeno, da terjatve ni mogoče izterjati. Zapisali so še, da obstaja možnost dogovora o načinu vračila dolga, o čemer se je imel pritožnik možnost dogovoriti s pristojnimi na CSD v osebnem pogovoru.

Na CSD smo naslovili poizvedbo, zakaj pobudnikovi prošnji za odpis dolga niso ugodili, saj so se zdeli njegovi razlogi zdravstvene narave za ne dokončanje študijskega letnika utemeljeni.

Pristojni so pojasnili, da morajo pri odpisovanju dolgov dosledno spoštovati navodila Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki so jih prejeli v letu 2014. Za vse štipendiste, ki so neupravičeno prejemali štipendije, so v skladu s temi navodili dolžni ugotavljati nevnovčljivost njihovega premoženja. Šele po ugotovitvi nevnovčljivosti lahko CSD pošlje zadevo MDDSZ v odločitev. Podlaga za tako ravnanje naj bi bil Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je razveljavil 51. člen Zakona o štipendiranju, ki je omogočal odpis dolga zaradi dlje časa trajajoče bolezni. MDDSZ se o odpisu štipendije v konkretnem primeru ni izjasnilo, in je celotno dokumentacijo dne 17. 3. 2014 vrnilo na CSD. Vendar CSD o študentovi prošnji več kot leto dni ni odločil, pač pa mu je 8. 5. 2015 poslal poziv za vračilo neupravičeno prejete štipendije.

S pojasnilom CSD nismo bili zadovoljni. Zato smo pristojnim ponovno pisali, jim sporočili svoje mnenje in zahtevali, da se do njega opredelijo.

Varuh namreč meni, da bi morali pristojni o prošnji odločiti v zakonskem roku, nadaljnje postopke pa izvesti skladno s takrat veljavnimi predpisi. Posledic neupravičenega zavlačevanja postopka oziroma prekoračitev zakonskih rokov za odločanje ni mogoče naprtiti stranki, ki ji ni mogoče očitati krivde za nastalo situacijo.

Pristojni se do našega mnenja niso opredelili. V svojem ravnanju, pa tudi v ravnanju MDDSZ niso zaznali nobenih nepravilnosti ali nesprejemljivih ravnanj. V zvezi z odločitvijo, da mora pobudnik vrniti znesek izplačane štipendije, do katere ni bil upravičen, so se izgovorili na navodila Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz leta 2008. V zaključku svojega odgovora je CSD le zagotovil, da bodo pristojni v skladu s predpisi izvedli postopek za ugotavljanje nevnovčljivosti pobudnikovega premoženja in v primeru, da premoženja nima, bodo predlagali MDDSZ odpis dolga.

Naše posredovanje ni bilo v celoti uspešno, pobuda pa je bila utemeljena. 4.4-12/2015

Natisni: