Na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) se je obrnil pobudnik zaradi dolgotrajnega odločanja in zavrnitve prošnje o odpisu dolga v višini skoraj 900 EUR. Varuh je ugotovil, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) o prošnji pobudnika za odpis dolga brez opravičljivega razloga odločalo štiri leta, s čimer je kršilo načelo dobrega upravljanja in načelo pravne države iz 2. člena ustave.
* * *
Na Varuha se je obrnil pobudnik zaradi dolgotrajnega odločanja in zavrnitve prošnje za odpis dolga v višini skoraj 900 EUR. Iz korespondence med Centrom za socialno delo Šmarje pri Jelšah (sedaj enota Centra za socialno delo Celje), Centrom za socialno delo Celje (CSD Celje) in priložene dokumentacije pobudnika je izhajalo, da je bila vloga za delni opis dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije MDDSZ posredovana 5. 1. 2018, o njej pa je bilo odločeno štiri leta kasneje, in sicer 5. 1. 2022.
Pobudnik je navedel, da odločbe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ni prejel niti o njej ni bil obveščen. Zanjo pa je izvedel šele aprila 2022, ko mu je CSD Celje poslal opomin pred davčno izvršbo. Na CSD Celje so pobudniku razložili, da mu je bila odločba vročena na podlagi 96. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) z uporabo instituta fiktivne vročitve. Pobudnik je poudaril, da je bil med celotnim postopkom v stiku s CSD Šmarje pri Jelšah in CSD Celje, ki sta bila seznanjena z njegovimi kontaktnimi podatki. Stalno prebivališče pa je menjal veliko po preteku rokov, v katerih je bilo MDDSZ dolžno odločiti.
Varuh je na MDDSZ naslovil poizvedbo s prošnjo, da se ta opredeli do očitkov pobudnika. MDDSZ je odgovorilo, da je vlogo pobudnika za odpis dolga prejelo 5. 1. 2018. Vlogo je začelo obravnavati 24. 12. 2021 in je o njej odločilo 5. 1. 2022. Iz centralnega registra prebivalstva je pridobilo podatek, da je naslov pobudnika neznan, zato mu je odločitev o odpisu dolga vročilo na podlagi tretjega odstavka 96. člena ZUP. Novembra 2022 pa je z njegove strani prejelo pritožbo nad postopkom za odpis dolga.
MDDSZ je pojasnilo, da je povečanje števila vlog za odpis dolga in drugih postopkov posledica nove zakonodaje, ki je bila sprejeta v letu 2012 (Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - ZUPJS), ko se je število postopkov za odpis dolga znatno povečalo, kar je tudi posledica novega sistema, prav tako so večje težave nastale zaradi pogostega spreminjanja prej navedenega predpisa. Ker socialna zakonodaja rešuje socialne stiske, so se pritiski na socialne pravice večali, zato je MDDSZ prioritetno reševalo pritožbe po posameznih pravicah iz javnih sredstev. Glede na navedeno so se vloge za odpis dolga po posameznih pravicah sicer reševale, vendar podredno. Sedanje vodstvo MDDSZ pa naj bi intenzivneje pristopilo k reševanju nastale problematike.[1]
Varuh je pobudo štel za utemeljeno.
Neupoštevanje instrukcijskih rokov predstavlja kršitev načela dobrega upravljanja, ki od javne uprave zahteva, da je odprta, transparentna, odgovorna, odzivna, uspešna, učinkovita, etična in poštena, kot tudi načela pravne države iz 2. člena ustave, ki zahteva, da država temelji na pravilih, predpisanih v ustavi in zakonih, ter neodvisnih sodiščih, ki zagotavljajo sodno presojo konkretnih primerov. Nerazumno dolgo trajanje postopka pa lahko predstavlja tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena ustave[2] in pravice do (učinkovitega) pravnega sredstva iz 25. člena ustave.
ZUP v 222. členu določa, da mora upravni organ, kadar začne postopek na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, pa pred odločitvijo ni potreben poseben ugotovitveni postopek, izdati odločbo in jo vročiti stranki čim prej, najpozneje pa v enem mesecu od dneva, ko je prejel popolno vlogo za začetek postopka, oziroma od dneva, ko je bil začet postopek po uradni dolžnosti. V drugih primerih, ko se začne postopek na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, pa mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih. V 256. členu pa ZUP določa, da mora biti odločba o pritožbi izdana in vročena stranki brž, ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo. Če je pritožba nepopolna in jo pritožnik po pozivu dopolni, začne teči rok za izdajo odločbe tedaj, ko organ prejme dopolnitev pritožbe.
Iz navedb MDDSZ kot tudi navedb pobudnika je nedvoumno izhajalo, da je MDDSZ o njegovi prošnji za odpis dolga odločalo štiri leta. Iz navedb pobudnika pa naj bi MDDSZ zamujal tudi že z odločitvijo o njegovi pritožbi. Razlogom, s katerimi MDDSZ opravičuje svoje zamude, Varuh ni sledil. Z izjemo Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-F) je bilo namreč MDDSZ predlagatelj sprememb ZUPJS.[3] Pri predlaganih spremembah pa bi moralo MDDSZ predvideti tudi vpliv teh sprememb na čas vodenja postopkov, za katere so pristojni. Prav tako Varuh meni, da prioritetno reševanje določenih zadev ne dopušča, da se o drugih zadevah odloča v nedopustno dolgih rokih.
Glede na navedeno je Varuh zavzel stališče, da je bilo v primeru pobudnika zaradi dolgotrajnega odločanja MDDSZ brez opravičljivega razloga kršeno načelo dobrega upravljanja in načelo pravne države iz 2. člena ustave. Ni pa Varuh ugotovil kršitev 22. in 25. člena ustave v konkretnem primeru. Do teh bi namreč lahko prišlo le, če bi v času odločanja o prošnji pobudnika po zamudi instrukcijskega roka prišlo do spremembe zakonodaje, ki bi pobudnika postavljale v slabši položaj od tistih, ki so vlogo za odpis dolga vložili v istem času kot on in je bilo o njihovi vlogi odločeno pravočasno po ugodnejši zakonodaji, ali če bi nepravočasna odločitev o zahtevi ali pritožbi pobudnika pomenila tudi izgubo pravice. Varuh teh okoliščin ni ugotovil.
Varuh še dodaja, da je bila pobudnikova dolžnost, da MDDSZ opozori na spremembo stalnega prebivališča, vendar pa meni, da je možnost tovrstnih zapletov veliko večja pri dolgotrajnem odločanju o pravicah posameznikov, saj so posamezniki zmotljivi, pozabljivi, nekateri pa tudi neskrbni, zato je po našem mnenju moralno-etično za zaplet pri vročitvi odločbe pobudniku odgovorno tudi MDDSZ.
Varuh je o ugotovljenih kršitvah obvestil MDDSZ in ga pozval, naj o pritožbi pobudnika, če o njej še ni odločilo, odloči v najkrajšem možnem času. Problematiko, na katero je opozoril pobudnik, pa bo Varuh spremljal tudi v prihodnje. 9.5-37/2022
[1] S tem v zvezi Varuh napotuje na primer: Večletno odločanje o odpisu dolga. Dostopno na: X
[2] Glej npr: odločbi US RS, št. Up-304/01, z 20. 5. 2004, in Up-10/03-16, z 10. 7. 2003.
[3] Glej: bit.ly/40plXeT.
