Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Primer

Krepitev spoštljivega odnosa do invalidov

Pobudnica je Varuha človekovih pravic opozorila na javna nasprotovanja divaške civilne iniciative zoper priselitev oseb s težavami v duševnem razvoju v Divačo, ki naj bi bila izvedena v okviru projekta deinstitucionalizacije varovancev Doma na Krasu. Varuh je ocenil, da so neprimerni odzivi v javnosti odraz družbenih stereotipov, predsodkov in nizke ozaveščenosti družbe o invalidih, zato je pozval Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj posebno pozornost nameni ukrepom krepitve spoštljivega odnosa do pravic invalidov in njihovega dostojanstva, še posebej v konkretnih okoljih, kjer se načrtuje izvedbo projektov deinstitucionalizacije.

* * *

Na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) se je obrnila pobudnica, ki je opozorila na nasprotovanja civilne iniciative zoper priselitev oseb s težavami v duševnem razvoju v Divačo. Iz medijske objave,[1] ki jo je priložila pobudnica, je bilo razvidno, da so Divačani nasprotovali gradnji dodatnih treh hiš, namenjenih za projekt deinstitucionalizacije varovancev Doma na Krasu. Sprva je bilo namreč mišljeno, da bodo v okviru projekta postavili le eno hišo. Divačane je bilo strah, da bi bili varovanci nasilni in bodo ogrožali njihovo varnost in varnost njihovih otrok. Pobudnica je menila, da gre za nezaslišan in ponižujoč odnos do najbolj ogrožene in brezmočne skupine.

Varuh v okviru svojih pooblastil, ki so omejena na organe oblasti, ni mogel obravnavati ravnanja civilne iniciative, kljub temu pa se je obrnil na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in izrazil zaskrbljenost nad odzivi javnosti na procese deinstitucionalizacije, ki jo Varuh močno podpira.[2] Varuh je ocenil, da so neprimerni odzivi javnosti v veliki meri odraz družbenih stereotipov, predsodkov in nasploh nizke ozaveščenosti družbe o invalidih in zato MDDSZ predlagal, naj oceni, ali bi šlo z ozirom na burne odzive Divačanov v luči 8. člena Mednarodne konvencije o pravicah invalidov[3] sprejeti (dodatne) ukrepe za krepitev spoštljivega odnosa do pravic invalidov in njihovega dostojanstva.

MDDSZ je v odzivu pojasnilo, da so civilne iniciative, tudi divaška, »žal še vedno pričakovane, vendar skoraj nikoli ne odražajo mnenja večine občanov«. Poudarilo je pomen vključevanja krajanov v proces oblikovanja projektov, zagotavljanja vseh informacij, senzibilizacije javnosti glede uporabnikov (njihovih bodočih sosedov) in ničelne tolerance do vseh pojavov nestrpnosti in kriminalizacije ranljivih skupin ljudi, kot je skupina ljudi s težavami v duševnem zdravju. MDDSZ je menilo, da je v Divači delo z lokalno skupnostjo (dobro) potekalo, o čemer naj bi pričale nekatere objave v medijih ter posveti in sestanki z različnimi deležniki lokalnih skupnosti (obiski občin, centrov za socialno delo). MDDSZ je še pojasnilo, da do nasprotovanja nekaterih v skupnosti pride predvsem zaradi nepoznavanja stisk in težav, s katerimi se ljudje srečujejo, ter da se predsodki in stigma do različnih ranljivih skupin ob vztrajnem delu in prisotnosti v lokalni skupnosti sčasoma praviloma izgubijo, lokalni prebivalci pa postanejo strpnejši, s čimer se vzpostavijo pogoji za vključenost ranljivih skupin prebivalstva.

MDDSZ je torej menilo, da v divaškem primeru ni prišlo do kakšnih posebnih in izrednih odzivov krajanov, ki bi poleg že izvedenih aktivnosti terjali še dodatne ozaveščevalne ukrepe. Kljub vsemu velja ministrstvo spodbuditi, da tudi v prihodnje posebno pozornost nameni ukrepom krepitve spoštljivega odnosa do pravic invalidov in njihovega dostojanstva tako na splošni ravni kot še posebej v konkretnih okoljih, kjer se načrtuje izvedbo projektov deinstitucionalizacije. 1.0-5/2022


[1] Novica, objavljena 22. 3. 2022 na naslovu: https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/gorisko/divacani-se-bojijo-priselitve-ljudi-s-tezavami-v-dusevnem-razvoju/616693.

[2] Varuh MDDSZ že dalj časa priporoča deinstitucionalizacijo opravljanja storitev oskrbe v skladu s priporočili odbora za pravice invalidov (glej na primer priporočilo številka 12 v Letnem poročilu Varuha za 2019). Mednarodna konvencije o pravicah invalidov v 19. členu invalidom namreč priznava tudi pravico do samostojnega življenja in vključevanja v skupnost.

[3] Z njim se je Republika Slovenija med drugim zavezala k sprejemu takojšnjih, učinkovitih in primernih ukrepov za ozaveščanje celotne družbe o invalidih, za spodbujanje spoštovanja njihovih pravic in dostojanstva ter boj proti stereotipom, predsodkom in škodljivim ravnanjem v zvezi z invalidi. Odbor za pravice invalidov je na strani 4 zaključnega poročila o Sloveniji (16. 4. 2018) izrazil zaskrbljenost (točka 12) nad negativnim družbenim odnosom do invalidov v Sloveniji in zato na državo naslovil priporočila.

 

Natisni: