Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Primer

Stranka ni objekt upravnega postopka

Na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) se je obrnila pobudnica, ki ji je Center za socialno delo Ljubljana (CSD Ljubljana) zavrnil zahtevek za uveljavitev pravice do dodatka za nego otroka. Pobudnica se je zoper odločbo centra za socialno delo pritožila. S pritožbo pa je seznanila tudi Varuha, ki se je v postopek na drugi stopnji pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) vključil kot amicus curiae. Na ministrstvo smo naslovili tudi splošno poizvedbo o načinu izvajanja postopkov za uveljavitev pravice do dodatka za nego otrok.

* * *

Varuh je ministrstvo opozoril, da je v izpodbijani odločbi podano več bistvenih kršitev določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki posameznikom, skladno z 22. členom Ustave RS, zagotavljajo temeljna procesna jamstva v postopkih pred oblastnimi organi. Pojasnili smo, da navedeni člen Ustave RS zagotavlja pošteno obravnavo posameznikov v vseh oblastnih postopkih, in je zato ena najpomembnejših ustavnih določb.[1] Na upravnem področju pa zaradi vnaprejšnje nadrejenosti javnega interesa v razmerju do posameznika te pravice predstavljajo pomemben del obrambnih pravic pred prekomerno rabo oblasti oziroma njeno zlorabo.[2] Posamezniku zagotavljajo vpliv na oblastno odločitev in preprečujejo, da bi postal izključno njen objekt.

Varuh je zavzel stališče, da je v postopku uveljavitve pravice do dodatka za nego otroka treba izvesti posebni ugotovitveni postopek, skladno s 145. členom ZUP, saj je mnenje zdravniške komisije, ki ga mora v navedenem postopku pridobiti prvostopenjski organ, po svoji naravi dokaz z izvedencem. MDDSZ se z mnenjem Varuha ni strinjalo, ker naj bi bilo zdravniško mnenje izdano na podlagi zdravstvene dokumentacije, ki jo zahtevi priloži stranka. Posledično pa naj bi bil izpolnjen tudi pogoj iz prvega odstavka 144. člena ZUP, da organ lahko odloči brez zaslišanja stranke, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev/dokazov, ki jih je navedla oziroma priložila stranka v svoji zahtevi.

Varuh odgovoru ministrstva ni sledil, saj zdravniško mnenje ne vsebuje tistega, kar vsebujejo dokumenti stranke, ampak gre za popolnoma nov dokument, sestavljen iz dokumentacije, ki jo je zahtevi priložila stranka, zato smo vztrajali, da bi moral biti v konkretnem primeru in tudi v splošnem izveden posebni ugotovitveni v postopek, v katerem ima stranka pravico do izjave. Gre za temeljno pravico stranke, ki zagotavlja kontradiktornost upravnega postopka. Strankam v upravnem postopku pa zagotavlja aktivno sodelovanje, s komentiranjem in postavljanjem vprašanje pričam in izvedencem v dokaznem postopku[3] (po izvedbi dokaza in ne že med izvajanjem dokaza); in z namenom, da se stranka pred izdajo odločbe izreče o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v zadevi[4].

Konkretna odločba prvostopenjskega organ prav tako ni bila obrazložena skladno z zahtevami prvega odstavka 214. člena ZUP (pogoji za postopanje po četrtem odstavku istega člena niso bili podani, saj je bil strankin zahtevek zavrnjen). MDDSZ je v odgovoru na našo splošno poizvedbo pojasnilo, da zdravniška komisija v svojem mnenju navede, na podlagi katere odločbe pravilnika otrok (ne)izpolnjuje kriterije, ter na kratko svoje mnenje tudi obrazloži (vendar ne vedno!). Varuh pojasnil ni sprejel, saj iz sodne prakse jasno izhaja, da mora biti izvedensko mnenje v odločbi organa ustrezno povzeto in aplicirano pod pravno normo.[5] Dodali smo še, da bi moral prvostopenjski organ na kratko obrazložiti tudi, zakaj nekaterih dokumentov, ki jih je pobudnica priložila zahtevi, sploh ni upošteval (npr. zaradi omejitve dokaznih sredstev).

Varuh opozarja na sorodnost zgornje kritike odločanja pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, zato vas vabimo tudi k branju te.[6] Ocenjujemo pa tudi, da problematika ne zadeva le konkretnega primera, ampak gre za sistemsko problematiko.


[1] Avbelj M. (ur). (2019). Komentar Ustave RS. Ljubljana: Nova univerza

[2] Ibid. 1

[3] Ibid. 1

[4] Glej: Sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1523/2011 z dne 23. 10. 2012 in drugi.

[5] Glej: Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I UP 407/2005 z dne 18. 5. 2005 in drugi.

[6] Glej: www.varuh-rs.si/letno-porocilo-2019/2-vsebina-dela-in-pregled-obravnavanih-zadev/b-obravnavana-vsebinska-podrocja/215-pokojninsko-in-invalidsko-zavarovanje/

 

 

Natisni: