Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Država ustrezno prepoznala nujo po priznanju socialnih pravic tujcem

Po mnenju Varuha človekovih pravic Republike Slovenije je stavek drugega odstavka 51. člena Zakona o tujcih (ZTuj-2): “O pravočasno vloženi prošnji za izdajo in podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje izda pristojni organ tujcu potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji,” treba razumeti na način, da izdano potrdilo prinaša enak status in pravice kot izdano dovoljenje za začasno bivanje, razen v delu, v katerem zakon izrecno določa drugače. V nasprotnem zakonska ureditev ne bi bila skladna z načelom enakosti iz 14. člena Ustave RS. Pristojni ministrstvi za notranje zadeve ter delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sta mnenje sprejeli.

* * *

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je že v letu 2021 obravnaval težave nekaterih tujcev pri priznanju pravice do denarne pomoči po Zakonu o tujcih (ZTuj-2). Njegovo stališče je, da je stavek drugega odstavka 51. člena Zakona o tujcih: “O pravočasno vloženi prošnji za izdajo in podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje izda pristojni organ tujcu potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji,” treba razumeti na način, da izdano potrdilo prinaša enak status in pravice kot izdano dovoljenje za začasno bivanje, razen v delu, v katerem to zakon izrecno izključuje (npr. prehajanje državne meje, kar določa drugi odstavek 60.a člena). V nasprotnem bi namreč po mnenju Varuha morali odgovoriti na več vprašanj v zvezi z načelom enakosti iz 14. člena Ustave RS, saj bi več določb ZTuj-2 lahko bilo v neskladju z Ustavo.

Varuh je dodatno izpostavil še vprašanje, kaj dejansko je vsebina pravic do materialne pomoči iz 51/2. in 75. člena ZTuj. V zadevi je zaznal poudarke MDDSZ, da pravica do denarne pomoči po navedenih členih ni pravica do denarne socialne pomoči po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Na prvi pogled se zdi, kar je bilo tudi prvotno vodilo pri delu Varuha, da bi moralo iti za isto pravico, kot je poudarjeno zgoraj, le da pri nekaterih upravičencih ZTuj vzpostavlja spregled odsotnosti stalnega bivanja, ki je sicer pogoj po ZSVarPre. Je pa poudarek MDDSZ pomemben za vprašanje, če morda dejansko res ne gre za isto pravico. Namreč, pravica po ZTuj po mnenju Varuha vzpostavlja fikcijo stalnega bivanja, s čimer tujce glede nekaterih vprašanj, med katerimi je tudi osnovna materialna varnost, izenači s stalnimi prebivalci. To pa dejansko ne pomeni, da je treba denarno pomoč iz ZTuj enačiti z denarno socialno pomočjo po ZSVarPre, ampak je treba denarno pomoč po ZTuj razumeti kot pravico, da je tujec glede socialnovarstvenih prejemkov izenačen s stalnim prebivalcem. Torej glede vseh pravic po ZSVarPre in ne zgolj glede pravice do denarne socialne pomoči.

MDDSZ in MNZ stališča Varuha nista sprejeli. Varuh pa je s svojimi prizadevanji za odpravo zaznane težave tako pri MDDSZ kot pri MNZ nadaljeval tudi po nastopu nove vlade v letu 2022. S svojim posredovanjem je bil uspešen. MDDSZ in MNZ sta tako sprejeli stališči, da ima posameznik s potrdilom iz drugega odstavka 51. člena Zakona o tujcih (ZTuj-2) enake pravice kot v primeru izdanega dovoljenja za bivanje (zaposlitev, nujno zdravstveno varstvo, denarna pomoč).

MDDSZ bo za centre za socialno delo pripravilo obvestilo o spremembi izvajanja določbe drugega odstavka 51. člena ZTuj-2 ter omogočilo sistemsko odločanje oziroma priznanje pravice do izplačila denarne pomoči v višini in na način, kot ga za izplačilo denarne pomoči določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, tudi v času, ko je izdano potrdilo do dokončne odločitve o prošnji za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje po drugem odstavku 51. člena ZTuj-2.

Hkrati je MDDSZ sprejelo tudi stališče Varuha, da mora pravica do denarne pomoči v višini in na način, kot ga za izplačilo denarne pomoči določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, izhajati iz materialnega položaja oziroma ogroženosti osebe. Navedeno pomeni, da če tujcu po drugem odstavku 51. člena ZTuj-2 materialni položaj oziroma ogroženost, v skladu z zakonsko določenimi pogoji, omogoča pridobitev denarne socialne pomoči, ni razloga, da mu ne omogoča tudi pridobitve pravice do varstvenega dodatka in izredne denarne socialne pomoči. Denarno pomoč po ZTuj-2 je torej mogoče razumeti kot pravico, da je tujec glede socialnovarstvenih prejemkov izenačen s stalnim prebivalcem Republike Slovenije, tj. glede vseh pravic po ZSVarPre, tudi do varstvenega dodatka in izredne denarne socialne pomoči. MDDSZ ugotavlja, da enako velja za tujce po 50. členu ZTuj-2 (žrtve trgovine z ljudmi, žrtve nezakonitega zaposlovanja in žrtve družinskega nasilja).

MDDSZ bo o spremembi izvajanja določbe drugega odstavka 51. člena ZTuj-2, pa tudi določbe 50. člena ZTuj-2, obvestilo centre za socialno delo. MDDSZ je še pojasnilo, da je za izvedbo spremembe stališča MNZ in MDDSZ potrebna nadgradnja informacijskega sistema centrov za socialno delo. Omenjeno nadgradnjo bo MDDSZ izvedlo v najkrajšem možnem času. 9.5-13/2022

Natisni: