Varuh človekovih pravic je obravnaval problematiko plačila potnih stroškov osebi, ki je vključena v center za usposabljanje, delo in varstvo. Dejstvo, da sta dve osebi ob vseh ostalih enakih relevantnih okoliščinah vključeni k ponudniku storitev po različnih zakonskih podlagah, ne sme biti razlog razlike v njunem materialnem položaju, saj to ne bi bilo skladno z določbo 14. člena ustave v povezavi z določbami 50., 52. in 56. člena ustave. Ministrstvo za solidarno prihodnost je sporočilo, da bo pristopilo k spremembi zakonodaje in bo zadevo ustrezno rešilo v najkrajšem času, kar Varuh pozdravlja.
* * *
Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ) seznanil s problematiko plačila potnih stroškov osebi, ki je vključena v center za usposabljanje, delo in varstvo.
Ministrstvo za solidarno prihodnost (MSP) je sporočilo, da iz Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (pravilnik) izhaja, da so stroški prevoza za dnevne prihode in odhode financirani za osebe, ki so v center za usposabljanje vključene v dnevno varstvo. Stroški prevoza za osebe, ki so pri izvajalcu storitve vključene v celodnevno oskrbo 24 ur na dan (kar velja tudi v konkretnem primeru), niso vključeni v storitev in posledično niso financirani. Učenci, ki so usmerjeni v celodnevno oskrbo, imajo pravico do nastanitve v centru za usposabljanje vse dneve v letu, tudi med vikendi in prazniki (za razliko od vzgojno-izobraževalnih zavodov). Financiranje prevoza ni opredeljeno niti v Zakonu o socialnem varstvu (ZSV). Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) meni, da v svoji zakonodaji nima pravnih podlag za financiranje stroškov prevoza učencem, ki so usmerjeni v socialnovarstveni zavod in so v pristojnosti MSP. Po njihovem mnenju so socialnovarstveni zavodi le vpisani v razvid za izvajanje posebnega programa vzgoje in izobraževanja, v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) pa ni pravne podlage za financiranje zadevnih stroškov prevoza.
ZRSŠ je vztrajal pri stališču, da otroku brezplačen prevoz ob pouka prostih dnevih pripada ne glede na to, v kateri zavod je usmerjen. Kot temeljna in ključna predpisa, ki zagotavljata enakopravno obravnavo in obseg pravic, navaja Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) in Zakon o osnovni šoli (ZOsn).
MSP je sporočilo, da bo pristopilo k spremembi zakonodaje tako, da se zagotovi uresničevanje največjih koristi ranljivih skupin družbe, posebne skrbi za otroke in zlasti njihove enake obravnave v Zakonu o socialnem varstvu, ki je trenutno v fazi noveliranja. Zagotovljeno bo financiranje stroškov prevoza ob pouka prostih dnevih tudi uporabnikom, ki so vključeni v Posebni program vzgoje in izobraževanja ter v celodnevno institucionalno varstvo.
Varuh pozdravlja odločitev MSP, da bo zadeva v najkrajšem času ustrezno rešena. Ob tem pa poudarja, da je kljub morebitnim nejasnostim, kdo naj bi bil zagotavljal sredstva za prevoze, pravilno stališče ZRSŠ, da morajo biti pravice do brezplačnega prevoza ob pouka prostih dnevih enako deležni otroci, ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja in imajo v odločbi določeno pravico do oskrbe, naj bodo vključeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ali v socialnovarstvene zavode.
Varuh je že glede drugih vprašanj opozarjal na nesprejemljivost različnih položajev oseb zgolj na podlagi tega, da so posamezniki, ki so sicer v povsem primerljivem položaju tako glede svojih potreb kakor tudi glede storitev, ki so jim omogočene, vključene v šolske ali socialnovarstvene zavode. Varuh sicer sprejema pojasnila, da gre na podlagi različne zakonodaje za ločena sistema storitev v javni mreži (šolski in socialnovarstveni), pri čemer je treba upoštevati specifike obeh področij in namen posameznih pravic. Hkrati je Varuh izrazil prepričanje, da ob reševanju vprašanj ne bo spregledana zahteva po enaki obravnavi enakih položajev, saj zgolj dejstvo, da je eden od otrok vključen k ponudniku storitev po drugi zakonski podlagi kot drugi otrok, namreč ob vseh ostalih enakih relevantnih okoliščinah ne sme utemeljevati bistvene razlike v materialnem položaju obeh otrok. Po mnenju Varuha to ne bi bilo skladno z določbo 14. člena Ustave Republike Slovenije, v povezavi z določbami 50., 52. in 56. člena ustave. Skladno z določbo 14. člena ustave je enake treba obravnavati enako in neenake različno.
Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je izoblikovalo standardno formulacijo za razmejevanje med neupravičenim in upravičenim razlikovanjem, ki je na splošno uporabna za vse primere razločevanj iz 14. člena ustave. Definiranje ESČP vsebuje dve ključni zahtevi. Razlikovanje, ki je sprejemljivo, mora izpolnjevati dva pogoja: (a) razlikovanje mora biti stvarno in razumno upravičeno ali pa mora zasledovati legitimen namen in (b) podana mora biti razumna sorazmerna zveza med namenom in med sredstvi, uporabljenimi za dosego namena. Preizkus se uporablja za vse oblike razlikovanja in v vseh okoliščinah.
Varuh pričakuje, da bo, kot zagotovljeno, zadevno vprašanje dejansko razrešeno v najkrajšem možnem času z ustreznimi zakonskimi rešitvami. 21.4-10/2023
