Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Na Ptuju zgodbe posameznikov narekujejo mehanizem brezplačne pravne pomoči

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njena namestnica dr. Kornelija Marzel in svetovalca pri Varuhu Gašper Adamič in mag. Simona Mlinar so v sredo, 14. 12. 2016 poslovali na Ptuju. Govorili so s 30 občani, ki so menili, da jim pri uresničevanju njihovih pravic lahko pomaga Varuh. Zaradi velikega zanimanja bo namestnik varuhinje Tone Dolčič na Ptuj prišel znova v sredo, 21.12.2016, varuhinja in direktorica strokovne službe Martina Ocepek pa bosta na Ptuju uradovali še 18. 1. 2017.

Varuhinja je ugotovitve poslovanja s sodelavci predstavila na novinarski konferenci in v posamičnih izjavah za medije. Zvočni posnetek novinarske konference lahko poslušate tukaj.

Varuhinja se je ob tej priložnosti srečala tudi z županom Ptuja Miranom Senčarjem in njegovimi sodelavci. Seznanil jo je s prizadevanji občine za uveljavljanje pravic občanov. Varuhinja je izrazila zadovoljstvo nad nizko stopnjo brezposelnost in zaskrbljenost, ker je ta posledica dnevnih migracij Slovencev na tuje. Župan jo je seznanil še z ignoranco državne uprave do predstavnikov lokalnih skupnosti, župani Spodnjega Podravja bi želeli svoje težave predstaviti premierju dr. Miru Cerarju, pa jih ta doslej še ni uslišal. Varuhinja bo njihovo željo prenesla, preučila pa bo tudi upravljanje državnih organov, ki ni skladno z načelom dobrega upravljanja.  Ptujski župan je varuhinjo seznanil s skrbjo občine za okolje pa tudi s težavami pri nekaterih za regijo pomembnih projektih, kot sta obvoznica in gradnja urgentnega centra.

Varuhinja je bila zadovoljna tudi z informacijami, da je dobro poskrbljeno za invalide, za ljudi na robu, da občina načrtuje gradnjo novih bivalnih enot, da ni čakalnih vrst za vpis v vrtce. Posebej je izpostavila veselje, da je njeno prizadevanje končno obrodilo sadove in da je Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka za otroke s posebnimi potrebami končno odprta.

Med pobudniki, ki so se pogovarjali v varuhinjo, namestnico in svetovalcema, ni nihče zatrjeval slabega dela občine. Zgodbe so bile zelo osebne in raznovrstne brez posebnega skupnega imenovalca, večina njih pa je klicala po vzpostavitvi brezplačne pravne pomoči. Pobudniki so namreč v največ primerih želeli pravni nasvet, kako sprožiti postopke in jih pripeljati do konca. Varuhinja je še dejala, da nekateri pridejo s torbami dokumentov, precej zadev se je dotikalo sodnih postopkov. Mnogi nezadovoljni z našim sistemom nakazujejo korak na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Za Varuha je pomembno, da imajo ljudje možnost pravnega sredstva, da potekajo postopki brez zavlačevanja, je poudarila varuhinja. Pravnomočne odločitve včasih niso nujno pravične za ljudi, je dejala, ne more pa Varuh posegati vanje, jih razveljavljati ali drugače ocenjevati.

Varuhinja je posebej opozorila, da morajo biti ljudje previdni pri tem, ko podpisujejo različne dokumente, saj so podpisi zavezujoči, posledice pa lahko težke. Dodala je tudi, da je nujno, da se ljudje lotijo reševanja svojih stisk pravočasno in prevzemajo pošto, saj ima lahko tiščanje glave v pesek prav tako hude posledice. Ko še ni prepozno, so vsaj možnosti, da jim kdo pomaga, po pravnomočnih odločitvah jih ni več.

Poleg primerov sodnih postopkov so se srečali s primeri preprečevanja stikov starim staršem. V teh se pobudniki sicer niso neposredno pritoževali nad delom centrov za socialno delo, si pa želijo več pogovorov in empatije. Srečali so se tudi s primeri razlastitve, zadolžitve posameznika, ki je padel v past prekupčevalcem z dolgovi in ostal brez doma, posameznikom, ki životari z nizko pokojnino in smo mu uspeli nakazati pot do varstvenega dodatka. Varuhinja je ob tem dejala, da ljudje ne spremljajo zakonodaje, niti jih veliko ne spremlja medijev, zato spregledajo zanje pomembne odločitve. Tudi tu se je potrdila ideja o brezplačni pravni pomoči.

Namestnica Marzelova je posebej izpostavila še primer pritožbe zoper ravnanje policistov in problematiko nekdanjih delavcev, ki so po propadu podjetja ostali brez neplačanih dohodkov, kljub temu, da je na pogorišču starega podjetja nastalo novo. Poudarila je, da je bila na pobudo Varuha sprejeta novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ki naj bi takšne primere urejala, pa so se goljufivi delodajalci znova domislili obvoda. Opozorila je, da vse čaka še veliko dela, da preprečimo izkoriščanje delavcev, ki so v odnosu z delodajalci v pomanjkanju delovnih mest vedno šibkejša stran. Država bo morala najti načine, da delavcem v takšnih primerih zagotovi primerno poplačilo in vzpostavi zadosten sistem nadzora, je še dejala.

Varuhinja se je po poslovanju na občini v ptujski knjižnici udeležila še četrtega v sklopu desetih dogodkov projekta Stand up - Tvoja kariera v Evropski uniji. Po interaktivni delavnici o pravicah evropskih državljanov in zaposlitvenih možnostih v EU je na Ptuju potekala še okrogla miza z varuhinjo in zaposlitvenimi svetovalci mreže Eures.


Natisni: