Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Peter Svetina: »Otroci niso mali ljudje z majhnimi človekovimi pravicami«

Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov je 20. novembra 1989 sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah, prvi pravno zavezujoč mednarodni dokument, v katerem so države sveta opredelile pravice otrok, hkrati pa izpostavile, da so posebej ranljiva skupina, ki jo je treba zaščititi.

V Tednu otroka, ki ga ob skorajšnji 30. obletnici te Konvencije posvečamo prav pravicam te skupine prebivalcev, Varuh človekovih pravic poudarja, da smo v Sloveniji, kjer je Konvencija stopila v veljavo 25. junija 1991, razvili večinoma dobre sisteme socialnega, zdravstvenega in institucionalnega varstva, izobraževanja, rejništva, posvojitev, svetovanja, pravnega in sodnega varstva ter drugih pomoči otrokom in staršem. A kljub temu varuh Peter Svetina opozarja, da na posameznih področjih še vedno nismo postorili vsega za popolno zaščito njihovih pravic. O stanju, izzivih in prihodnosti otrokovih pravic v Sloveniji bo varuh govoril tudi v okviru današnje okrogle mize Zveze prijateljev mladine Slovenije.

Raziskava organizacije Save the Children iz leta 2017 ugotavlja, da je Slovenija država, kjer je kakovost življenja otrok na zelo visoki ravni, a se pri Varuhu človekovih pravic na nekaterih področjih še vedno srečujemo s kratenjem otrokovih pravic. »Zaradi neustreznih socialnih in ekonomskih ali drugih okoliščin nekateri otroci v Sloveniji nimajo možnosti za razvoj vseh svojih sposobnosti. Družina je tisto okolje, ki naj bi omogočila pozitiven razvoj otrokove osebnosti in zaščito vseh njegovih pravic, a žal tudi v Sloveniji vsi otroci nimajo možnosti živeti v družini, ki bi za to poskrbela,« poudarja Peter Svetina. »V vseh odločitvah in ukrepih, ki zadevajo otroka, mora biti naše vodilo otrokova največja korist, kar pomeni, da bi morali imeti otroci vedno prednost pri odločitvah v zadevah, v katerih so udeleženi, ali v postopkih, ki vplivajo na njihov položaj,« še poudarja.   Strokovni sodelavci Varuha se na tem področju srečujejo s pestro problematiko. Ena bolj perečih na področju zdravstva se nanaša na otroke z redkimi boleznimi, kjer si Varuh že leta prizadeva ne le za ureditev zdravljenja, temveč tudi za ustrezno paliativno oskrbo. »Bolnikom v že tako težkih situacijah je treba olajšati uveljavljanje njihovih pravic z jasno določenimi pravili in ukrepi ter s humanim pristopom,« meni varuh Svetina, ki je pred časom v zvezi s tem obiskal tudi ministra za zdravje Aleša Šabedra.

 

Na Varuha se obračajo tudi starši hospitaliziranih otrok, ki za zdaj niso upravičeni do nadomestila za nego v času spremstva otroka v bolnišnici, zato varuh pozdravlja namero Ministrstva za zdravje, ki naj bi to uredila v okviru Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Velik problem tudi pomanjkanje strokovnega kadra, od logopedov, pediatrov, do pedopsihiatrov. Na področju socialnega varstva se pogosto srečujemo z revščino, ko so družine zaradi različnih razlogov prikrajšane za pravice iz javnih sredstev, ki so namenjene tudi preživljanju otrok. Problem je tudi socialna izključenost pa medvrstniško in spletno nasilje, dolgotrajna rejništva in številne druge težave, ki so posledica ločitve staršev (onemogočanje stikov otroku, odtujevanje otrok, neplačevanje preživnin, mednarodne ugrabitve). Zaznavamo tudi kršitve pravic invalidnih otrok in otrok s posebnimi potrebami – nedavni primer Bežigrajske gimnazije, ki ni prilagojena za invalide, je le eden takšnih – pa kršitve pravic romskih otrok (poroke mladoletnih deklet, njihovi pobegi od doma, izobraževanje) in otrok beguncev, tistih s spremstvom in tistih brez njega (nastanitev otrok v Center za tujce ali Azilni dom skupaj z odraslimi, vključevanje otrok v okolje, šolanje).
Na področju izobraževanja se Varuh že leta srečuje z različnimi željami staršev po zagotavljanju ustrezne prehrane njihovim otrokom, do posebnega pristopa so upravičeni otroci z medicinsko predpisanimi dietami, šole pa pri prehrani spoštujejo tudi pravico do veroizpovedi in tem povezane običaje prehranjevanja. Varuh preučuje tudi povezavo med socialno ekonomskim položajem otrok in mladostnikov ter njihovim šolskim uspehom, saj izsledki projekta, ki ga je Državni izpitni center opravil v letu 2017, kažejo, da se je iz družin z najnižjimi dohodki po končani osnovni šoli za gimnazijo odločilo le 8 odstotkov otrok, medtem ko je bil med družinami z najvišjimi dohodki delež teh otrok več kot 80 odstoten.
 
Ob tem Peter Svetina ugotavlja še, da se nepravilnosti oz. neučinkovitosti pri delovanju državnih ali lokalnih oblasti, na katere Varuh opozarja tudi v svojih letnih poročilih, odpravljajo prepočasi. »Problemi se ne rešujejo vedno, kot bi si želeli, s sodelovanjem in medresorskim usklajevanjem oziroma povezovanjem. Prepogosto smo priča prelaganju odgovornosti za nerešena vprašanja, dolgotrajnost  postopkov pa reševanje težav še dodatno otežuje«. Velika »rak rana« so po mnenju Svetine tudi pomanjkanje sodnih izvedencev, različna praksa sodišč pri uveljavljanju pravic otrok do izražanja mnenja v postopkih in zadevah, ki so povezani z njim, pa tudi dolgotrajni postopki pri odločanju o vlogah za štipendije in odločanju o pritožbah.

Varuha človekovih pravic ob tem veseli, da pod njegovim okriljem uspešno deluje institut zagovorništva otrok. »Da otroci niso zgolj mali ljudje z majhnimi človekovimi pravicami, izkazujemo tako, da jih slišimo in upoštevamo njihovo mnenje," meni Svetina, ki še poudarja, da mora otrok zagovornika dobiti vedno, ko ga potrebuje, saj mu pomaga okrepiti njegov  glas v postopkih. Otrokov interes po njegovem mnenju nikdar ne bi smel biti drugotnega pomena, torej za potrebami in zahtevami staršev in včasih za zelo različnimi mnenji različnih organov. »Otroka moramo postaviti na prvo mesto in narediti premike tudi na področjih, kjer z uresničevanjem njihovih pravic še nismo povsem zadovoljni, zato apeliram na državo, da naredi korake tudi na teh področjih,« še poudarja varuh človekovih pravic. 

Natisni: