Pred Tednom otroka, ki ga obeležujemo prihodnji teden in ga vsako leto organizira Zveza prijateljev mladine Slovenija, je varuh človekovih pravic Peter Svetina na srečanje povabil predstavnike organizacij, ki pozorno spremljajo predloge in razprave o načrtovani prenovi nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033. Načrtovana prenova šolskega sistema v Sloveniji je po njihovem mnenju izjemno pomembna, poudarjajo pa, da je pri uvajanju sprememb, ki zadevajo vzgojo in življenje otrok, nujno treba v središče postaviti otroka, otrokove pravice in koristi, saj v šoli poteka pomemben del sekundarne socializacije.
Da bi bile otrokove koristi in pravice glavno vodilo pri prenovi slovenskega šolskega sistema, je poleg Varuha človekovih pravic še enajst organizacij sprejelo skupno izjavo o napovedani prenovi šolskega sistema za naslednje desetletje in v njej zapisalo deset predlogov za izboljšanje šolstva v državi. »Za to skupno izjavo smo se odločili, ker po našem mnenju slovenski šolski sistem v preveliki meri poudarja le storilnost in krepitev kognitivnih sposobnosti, premalo poudarka pa namenja tako imenovanim mehkim veščinam, kot so empatija, krepitev socialnih kompetenc, družbene odgovornosti, solidarnosti. Več pozornosti bi morali nameniti tudi delavnicam o preprečevanju medvrstniškega in drugega nasilja, spolni vzgoji, izobraževanju o človekovih pravicah ter tudi varni uporabi interneta in medijski pismenosti,« je poudaril varuh Svetina.
Skupno izjavo je poleg Varuha človekovih pravic podpisalo še enajst organizacij, in sicer Nacionalni inštitut za javno zdravje (Center za proučevanje in razvoj zdravja, Nacionalni program duševnega zdravja, Program Mira) in nevladne organizacije Mirovni inštitut, PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Spletno oko in Safe.si (Center za družboslovno informatiko, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani), Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS, vključno z Nacionalno mrežo TOM telefon), Mestna zveza prijateljev mladine Ljubljana, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj - Beli obroč Slovenije in Zveza za avtizem Slovenije.
Podpisniki so posebej opozorili na preobremenjenost učencev, ki postaja vse večji izziv. Prenova osnovne šole namreč predvideva dodatno uro tujega jezika, nobena ura pa se učencem v ta namen ne odvzame. Pri tem pa je treba posebno pozornost nameniti učencem na dvojezičnih območjih, saj s tem pridobivajo tretji jezik, in učencem priseljencev, ki jim že slovenščina predstavlja tuj jezik. V skupni izjavi so poudarili še, da je otroke treba naučiti prepoznavati svoje misli, čustva, vedenje in povezavo med njimi ter da je potrebno izobraževanje in usposabljanje učiteljev in otrok o vseh oblikah nasilja. Strinjali so se, da se moramo vsi v državi vprašati, kakšno šolo si želimo za prihodnje desetletje, saj šolanje in šolsko okolje pomembno vplivata tudi na uresničevanje otrokovih pravic, njihove največje koristi in dobrobiti.
Skupna izjava vključuje deset predlogov za izboljšanje šolskega sistema v Sloveniji. Med drugim podpisniki predlagajo, naj se uvajanje novih obveznih predmetov ne odraža v povečanju števila ur pouka. V vseh razredih osnovne in srednje šole naj se uvede obvezen multidisciplinaren predmet, ki bo otroke usposabljal o kompetencah za življenje. Uvede naj se tudi obvezen predmet, ki bo sistemsko pristopil k varni rabi interneta. Pri prenovi učnih načrtov naj se bolj vključuje vidik o izobraževanju o človekovih pravicah, šolam in učiteljem pa naj se zagotovi ustrezno strokovno pomoč pri soočanju z različnimi izzivi, s katerimi se soočajo. V izjavi se podpisani zavzemajo tudi za večje sodelovanje z nevladnim sektorjem oziroma neodvisnimi državnimi institucijami v okviru novega koncepta razširjenega programa. Glede izobraževanja učencev na domu pa priporočajo, da naj bo vsaj v prvem razredu osnovne šole izobraževanje v šoli obvezno. Dodajajo še, naj se pri prenovi učnih načrtov upoštevajo strokovne ugotovitve, da učenci v šoli potrebujejo več gibanja. Predlagajo tudi, da se v Sloveniji zagotovi izobraževanje za vse otroke, tudi tiste s posebnimi potrebami.
Varuh človekovih pravic bo izjavo z desetimi predlogi posredoval Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, Zavodu RS za šolstvo in pripravljavcem prenove nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033.
