Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

ENOC

Varuh in mufti o skrbi za svobodo izražanja misli, vesti in veroizpovedi

Varuh in mufti sedita za klubsko mizico in se ob spremstvu sodelavcev pogovarjata

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je na obisk sprejel muftija Islamske skupnosti v Sloveniji mag. Nevzeta Porića. Dotaknila sta se problematike, s katero se srečuje omenjena skupnost v Sloveniji, varuh pa je muftija seznanil z delovanjem institucije Varuha na področju skrbi za pravice verskih skupnosti.

Mufti mag. Porić je ugotavljal, da je institucija Varuha človekovih pravic svojevrstna zaveznica pri uresničevanju pravic verskih skupnosti in izrazil zahvalo za vso podporo.

»Svobodo izražanja veroizpovedi ter verska čustva in prepričanja vseh posameznikov in posameznic ter pripadnikov verskih skupnosti je treba spoštovati, ne glede na to, ali gre za islamsko, krščansko, judovsko ali katero drugo vero,« je poudaril varuh. Osebno na nesprejemljiva ravnanja v družbi, ki zadevajo verske skupnosti, kot so različne nestrpnosti na področju etike javne besede ali skrunitve verskih simbolov ter podobno, javno vedno opozarja. »Sicer pa s svojimi sodelavci dogajanje tudi na tem področju budno spremljamo,« je poudaril varuh Svetina.

Varuh še ugotavlja, da iskanje meja svobode vesti in delovanje verskih skupnosti tudi v sodobni slovenski družbi ostaja aktualno. Večkrat se tudi pokaže, da gre za vprašanja, ki v svojem bistvu presegajo le nacionalno raven in se z njimi v večjem ali manjšem približku srečujejo tudi drugod po svetu.

S sogovornikom sta se med drugim dotaknila tudi dogajanj med pandemijo. Varuh je ob zavedanju, da je verska oskrba za marsikoga lahko še posebej pomembna v težkih časih, samoiniciativno preverjal stanje pri verskih skupnostih, policiji, vojski, zavodih za prestajanje kazni zapora in socialnovarstvenih zavodih. Od 56 registriranih verskih skupnosti se jih je Varuhu na vprašalnik odzvalo 18. Večina teh se je zahvalila Varuhu za skrb. Varuh je z ugotovitvami seznanil odgovorne.  

Natisni:



Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC)
je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.

Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.

Cilj držav, vključenih v ENOC,
je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.

V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.

Članice ENOC-a so avtonomne in

  • nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
  • preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
  • spodbujajo ustrezne raziskave,
  • sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.

 

Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)