Ob svetovnem dnevu medijev in Unescovem svetovnem dnevu svobode tiska, ki ju obeležujemo, 3. maja, varuh človekovih pravic Peter Svetina izpostavlja pomen svobodnih in neodvisnih medijev za delovanje demokratične in pluralne družbe. Varuh Svetina od odločevalcev pričakuje ustrezne ukrepe, s katerimi bo Slovenija napredovala na lestvici medijske svobode, ki jo vsako leto objavlja organizacija Novinarji brez meja.
Po mnenju varuha je vsakokratna oblast dolžna zagotavljati ustrezno ozračje za svobodno delovanje medijev pri njihovem ustvarjanju in razširjanju programskih vsebin. »Pričakujem, da se vzpostavi ustrezen pravni okvir, ki omogoča tako svobodno delovanje medijev kot dejansko preglednost njihovega lastništva ter prepoved širjenja sovražnega govora v medijih. Že več let opozarjamo na potrebo po spremembah Zakona o medijih, ki bi določal tudi način varovanja javnega interesa, ukrepe za odstranitev nezakonitih vsebin oz. sovražnega govora ter sankcije za medije, ki tak govor dopuščajo. Pomembno je, da so dosojene odškodnine dovolj visoke, da bi medije odvračale od vse bolj pogostih senzacionalističnih in populističnih objav,« meni varuh Svetina.
Varuh je zaskrbljen, da je obrekovanje še vedno kaznivo dejanje, kar predstavlja nevarnost za svobodo medijev, zato predlaga dekriminalizacijo obrekovanja. Novinarji so namreč pogosto tarče spletnih nadlegovanj, vse več pa je tudi poročanj o strateških tožbah novinarjem.
Od nove vlade Varuh človekovih pravic pričakuje, da se bo potrebnih sprememb medijske zakonodaje lotila prednostno. »Pričakujem, da bosta lahko Slovenska tiskovna agencija in javna RTV, ki sta običajno talki vsakokratnih zmagovalcev volitev, nemoteno in avtonomno delovali. Mediji so pomemben steber demokratične družbe, država pa je javnim medijem dolžna zagotavljati proračunska sredstva z namenom uresničevanja javnega interesa,« poudarja varuh Svetina.
Varuh še opozarja, da je potreben napredek glede preglednosti upravljanja državnih sredstev in sredstev lokalnih skupnosti za oglaševanje v medijskih hišah. Kot Slovenijo opozarja Evropska komisija država nima jasnih in preglednih načel glede plačevanja medijskih vsebin, kar je še posebej zaskrbljujoče na občinski ravni. Problematično je tudi, da se podjetja v večinski ali popolni državni lasti pri plačevanju medijskih vsebin lahko sklicujejo na poslovno skrivnost.
Ob tem varuh opozarja tudi na nedopustno prekarizacijo novinarskega poklica. »S takim načinom dela se omejuje svobodo novinarjev in zmanjšuje kakovost njihovega dela. Skrb za novinarke in novinarje je tudi skrb za pravico do svobode izražanja, zato bi država morala najti ustrezne normativne rešitve za omejitev prekarizacije novinarskega dela,« še poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.
