Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes na delovnem obisku gostil Wernerja Amona, generalnega sekretarja Mednarodnega inštituta ombudsmanov (IOI - International Ombudsman Institute) in (glavnega) avstrijskega ombudsmana. V skladu z avstrijsko ureditvijo to funkcijo od njegovega imenovanja, 1. junija 2019, opravlja še z dvema kolegoma (Bernhard Achitz in Walter Rosenkranz), s katerima v skladu s pooblastili zvezne ustave obravnavajo pritožbe državljanov ter nadzorujejo delovanje pravne države in načel demokracije v celotni avstrijski javni upravi. Z varuhom Svetino sta izmenjala izkušnje obeh nacionalnih institucij za človekove pravice ter se v želji po njihovi krepitvi in prepoznavnosti zavzela za še večjo povezanost med ombudsmani znotraj Evrope.
Intenziviranje aktivnosti na mednarodni ravni, tako v okviru uveljavljenjih ombudsmanskih združenj kot preko neposrednih dvostranskih odnosov s kolegi iz tujine, je ena glavnih prioritet varuha Petra Svetine. »Za sodobno institucijo, ki želi biti spoštovana v mednarodnem okolju je to izjemno pomembno,« poudarja slovenski varuh človekovih pravic, ki še meni, da je lahko pri tem v veliko pomoč prav povezovanje z različnimi mednarodnimi ombudsmanskimi združenji. Eno izmed njih je IOI, Mednarodni inštitut ombudsmanov, ki je bil ustanovljen leta 1978 in v katerem že nekaj več kot deset let sodeluje tudi Slovenija. Združuje več kot 100 organizacij ombudsmanov, ki si prizadevajo za promocijo koncepta ombudsmana, spodbujanje njegovega razvoja ter sodelovanje in izmenjavo izkušenj med državami – tudi preko izobraževalnih programov.
Ob tokratni priložnosti je pogovor med ombudsmanoma tekel o temah kot so ustavna umeščenost obeh organov v njunih državah, izvolitev na funkcijo, predstavitvijo letnih poročil v parlamentu in vlaganju zahtev za oceno ustavnosti zakonodaje, ter z vsem tem povezanih izkušnjah, prav posebno pozornost pa sta namenila opravljanju nalog državnega preventivnega mehanizma in prizadevanjem obeh inštitucij za pridobitev statusa A po t. i. Pariških načelih (obe imata trenutno še vedno status B). Veliko zanimanje gosta je poželo tudi pooblastilo iz 46. člena Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP), skladno s katerim so predsednik državnega zbora, predsednik vlade in ministri dolžni osebno sprejeti varuha na njegovo zahtevo najkasneje v 48 urah. Takšnega podobnega pooblastila avstrijska ureditev namreč ne pozna.
Sogovornika sta prepoznala, da glede na položaj in prakse obeh institucij, možnosti medsebojnega sodelovanja vsekakor obstajajo, zato ga bosta krepila na področju državnega preventivnega mehanizma, naslovila pa bosta tudi konkretne izzive, s katerimi bi se lahko (naj)bolje spopadali skupaj. Varuh Svetina namreč meni, da je v sodelovanju in povezovanju ključ za spremembe na bolje. »Naše in tuje dobre prakse so nam lahko v medsebojno pomoč pri razvoju učinkovite demokratične oblasti, pri čemer pa mora biti vedno v ospredju državljan,« še poudarja slovenski varuh človekovih pravic.
