Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je referendumska zavrnitev družinskega zakonika povzročila veliko škodo pri varstvu otrokovih pravic. Zakonik je omogočal ustreznejšo razmejitev pristojnosti med centri za socialno delo in sodišči, njegova zavrnitev pa je odložila tudi uvedbo inštituta zagovornika in prepoved telesnega kaznovanja otrok, navaja.

Zakon naj po priporočilu varuha, ki ga je zapisal v letnem poročilu za lani, pooblasti centre za socialno delo le za nujne ukrepe za zaščito otroka. Vse nadaljnje postopke pa naj izvede družinsko sodišče oziroma specializirani družinski oddelek sodišča, priporoča.

Varuh ugotavlja, da se v praksi čedalje bolj čuti pomanjkanje rešitev, ki jih je vseboval družinski zakonik, zavrnjen na referendumu leta 2012. Pomanjkljivost veljavne ureditve se je izrazito pokazala zlasti v nekaterih primerih odvzema otrok zaradi njihove ogroženosti. Centri za socialno delo so pri tem ukrepu praviloma bolj zadržani, saj gre za skrajen poseg v družino, opozarja varuh v letnem poročilu.

Vprašljiv je nadaljnji postopek, saj bi bilo primerneje, da bi center izvedel le nujna opravila za zaščito otroka, o vseh drugih ukrepih pa bi moralo po mnenju varuha odločati sodišče v hitrem in učinkovitem postopku, je za STA pojasnil namestnik varuha človekovih pravic za otrokove pravice Tone Dolčič.

S tem bi starši po njegovih besedah imeli v nadaljnjem postopku enake procesne pravice. Na tak način bi se izognili tudi očitku političnega in nestrokovnega odločanja ministrstva kot pritožbenega organa v sedanji ureditvi, navaja.