Zgolj možnost, da izbrani kandidat in delodajalec pogodbo o zaposlitvi podpišeta preden prvi pri trenutnem delodajalcu poda odpoved pogodbe o zaposlitvi, za pravno varnost kandidatov za zaposlitev ne zadošča, če niti delodajalci niti delavci s to možnostjo niso seznanjeni in je zato ne uporabijo. Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je zato Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagal dopolnitev predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih. 

***

Pobudnik je v pobudi Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) navedel, da je bil izbran na razpisu za prosto delovno mesto v eni od zasebnih gospodarskih družb. Ko je bil obveščen o izbiri, je bil hkrati naprošen, da čim prej poda odpoved pri delodajalcu, pri katerem je bil takrat zaposlen. To je tudi storil. V času teka odpovednega roka ga je bodoči delodajalec napotil na predhodni zdravstveni pregled in usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu, katerega je tudi opravil. Dan pred predvidenim podpisom pogodbe o zaposlitvi pa so mu iz podjetja sporočili, da ga zaradi upada naročil ne morejo zaposliti. Pobudnik je tako ostal brez dela, pa tudi brez pravic iz naslova brezposelnosti. Pomoč je iskal na Inšpektoratu Republike Slovenije za delo (IRSD), kjer so mu povedali, da mu ne morejo pomagati in ga napotili na sodno pot. Pojasnjeno mu je bilo, da bi bila pristojnost za posredovanje IRSD podana le, če bi že podpisal pogodbo o zaposlitvi ali če bi kandidiral na javnem natečaju v javnem sektorju in bi mu bil izdan sklep o izbiri.

Varuh pobudniku glede na svoje pristojnosti ni mogel neposredno pomagati. Ker pa se je v njegovi zadevi zastavilo vprašanje pravne varnosti že izbranih kandidatov za zaposlitev, s katerimi nato pogodba o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca ni sklenjena, se je Varuh odločil to problematiko podrobneje raziskati na podlagi drugega odstavka 9. člena ZVarCP. Varuh je namreč domneval, da primerov, kot je bil pobudnikov, v zasebnem sektorju ni malo. Kandidati za zaposlitev po prejemu obvestila, da so izbrani, podajo odpoved trenutne pogodbe o zaposlitvi zaradi čimprejšnjega izteka odpovednega roka, v dobri veri, da se bodo zaposlili pri novem delodajalcu. Nato pa do dejanskega podpisa pogodbe o zaposlitvi z novim delodajalcem v resnici lahko ne pride iz razlogov na delodajalčevi strani. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ne predpisuje obveznosti izdaje sklepa o izbiri, kot ga za izbrane uradnike določa 63. člen Zakona o javnih uslužbencih (ZJU), mnogi posamezniki pa se ne zavedajo možnih posledic, ki se lahko zgodijo. Tako je bilo očitno tudi v zgoraj opisanem primeru našega pobudnika.

Varuh je pridobil stališče Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). To je veljavno ureditev glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi v ZDR-1 ocenilo kot ustrezno. MDDSZ je opozorilo na drugi odstavek 11. člena ZDR-1, ki določa, da se pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, določenim v pogodbi o zaposlitvi. S tem je strankama pogodbe omogočeno, da zaradi različnih okoliščin (npr. iztek odpovednega roka delavca pri trenutnem delodajalcu) v pogodbi o zaposlitvi določita poznejši datum nastopa dela, s tem datumom pa začne učinkovati pogodba o zaposlitvi. Pravna varnost kandidata (in tudi delodajalca) je po navedbah MDDSZ zagotovljena predvsem z možnostjo, da se stranki v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o datumu nastopa dela. V takšnem primeru je delovno razmerje s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi med strankama sklenjeno, pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju pa se začnejo uresničevati pozneje, z datumom, ki ga na podlagi konkretnih okoliščin in interesov dogovorita stranki.

Varuh se je sicer strinjal s pojasnili glede določb trenutne zakonodaje, vendar pa ni mogel v celoti slediti mnenju MDDSZ, da je pravna varnost kandidata za zaposlitev s tem povsem ustrezna oziroma da ne bi mogla biti boljša. Zdi se namreč, da niti delodajalcem niti kandidatom za zaposlitev ni v zadostni meri poznana možnost, da lahko pogodbo o zaposlitvi sklenejo pred prenehanjem delovnega razmerja pri trenutnem delodajalcu, v njej pa določijo poznejši datum nastopa dela. Zato lahko tudi prihaja do težav, kot jih je v prej opisanem primeru imel pobudnik, ki se je obrnil na Varuha.

Varuh tudi ni mogel mimo ugotovitve, da so izbrani kandidati za zaposlitev po ZDR-1 v slabšem položaju od izbranih kandidatov za zaposlitev na uradniška delovna mesta v javnem sektorju, katerim delodajalec pred podpisom pogodbe o zaposlitvi skladno s 63. členom ZJU izda sklep o izbiri. Po mnenju Varuha zgolj možnost, da izbrani kandidat in delodajalec pogodbo o zaposlitvi podpišeta, preden prvi pri trenutnem delodajalcu poda odpoved pogodbe o zaposlitvi, za pravno varnost kandidatov za zaposlitev ne zadošča, če niti delodajalci niti delavci s to možnostjo niso seznanjeni in je zato ne uporabijo. 

Ker je trenutno v postopku Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (EVA 2022-2611-0061), je Varuh MDDSZ predlagal, da se prouči možnost za drugačno zakonsko ureditev na način, ki bi povečala pravno varnost že izbranih kandidatov za zaposlitev, bodisi s približevanjem določbam ZJU, bodisi z drugačnim, jasnejšim zapisom besedila v ZDR-1, na primer na način, da bi bili delavci oziroma kandidati za zaposlitev, kot šibkejša stran, bolje varovani in seznanjeni s svojimi pravicami ter bi lahko od novega delodajalca zahtevali podpis pogodbe o zaposlitvi z nastopom dela s poznejšim datumom in bi nato šele po podpisu te pogodbe podali odpoved pri trenutnem delodajalcu. MDDSZ je predlog Varuha zavrnilo z mnenjem, da bi takšen poseg v zakonsko ureditev prekomerno posegel v pravni položaj delodajalca kot druge pogodbene stranke, glede na že veljavno ureditev pa takšen ukrep po mnenju MDDSZ ne bi bil primeren niti nujen za dosego zasledovanega cilja (tj. zagotovitev pravne varnosti delavca oziroma kandidata). Varuh ne more sprejeti pojasnila MDDSZ in si želi, da bi skorajšnja sprememba zakonodajnega okvirja sledila navedenemu stališču, ki bi zagotavljal večjo varnost delavcev oziroma kandidatov za zaposlitev. 10.0-1/2023