Varuh človekovih pravic

Možnosti pritožbenih poti ob ravnanju policistov

Nevladna organizacija Amnesty International Slovenija (AIS) je, v zvezi z dogajanjem na protestu v Ljubljani dne 12. 6. 2020, seznanila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) s pozivom generalnemu direktorju Policije, da se razjasnijo okoliščine pridržanja protestnikov omenjenega dne, ter hkrati pozvala k ukrepanju tudi Varuha. O tem je AIS poročala tudi na svoji spletni strani v novici z dne 16. 6. 2020 (na naslovu: www.amnesty.si/navedbe-o-prekoracitvi-policijskih-pooblastil-je-treba-preiskati.html), v kateri je povzela vsebino dopisa poslanega generalnemu direktorju Policije in omenila poziv Varuhu k ukrepanju.

Postopanje policije z osebama, ki ju AIS omenja v dopisu (in tudi na spletni strani) Varuh spremlja zgolj iz javno dostopnih informacij, saj se na Varuha ni obrnil nihče od prizadetih, niti se v njunem imenu niso obrnili tisti, ki ocenjujejo, da gre za kršenje človekovih pravic. Varuh se sicer na lastno pobudo lahko odziva predvsem v primerih, ki odpirajo širša vprašanja oziroma kažejo na določene sistemske nepravilnosti. Poleg tega morajo v skladu s prvim odstavkom 27. člena Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP) pobude, naslovljene na Varuha, vsebovati okoliščine, dejstva in dokaze, na katerih temelji pobuda za začetek postopka. Pobuda mora biti tudi podpisana in označena z osebnimi podatki pobudnika. Če pobudo v imenu prizadetega vloži kdo drug, je treba k pobudi priložiti soglasje oziroma pooblastilo prizadetega.

Povzetek vsebine odgovora poslanega AIS objavljamo z namenom, da bi vse udeležence protestov (tako 12. 6. 2020 kot drugih) dodatno informirali z možnostjo (v nadaljevanju izpostavljene) pritožbene poti.

Tudi v primeru pritožb zoper delo policistov, je prav, da se prizadeta oseba najprej obrne na pritožbeni organ znotraj sistema, kjer je do zatrjevane nepravilnosti prišlo. Predvsem, če ta pritožbena pot ne izpolni pričakovanj pritožnika (oziroma če pristojni o zadevi, ne zavzamejo stališča ali ne odločijo), pride v poštev pobuda, naslovljena Varuhu, ki pa mora biti sicer konkretizirana do te mere, da jo je mogoče preveriti in obravnavati.

Če posameznik meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja pri opravljanju policijskih nalog kršene njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine, se lahko v 45 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev, pritoži na Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge, Sektor za pritožbe zoper policijo (na naslov Litostrojska cesta 54, 1501 Ljubljana, elektronski naslov pritožbe.mnz@gov.si) ali katerokoli organizacijsko enoto policije.

Varuh se strinja s stališčem AIS o pomembnosti mehanizmov državljanskega nadzora nad delom policije, ki služijo preprečitvi prekoračitve ali celo zlorabo institucije in pooblastil. V določeni meri se državljanski nadzor nad delom policije izvršuje prav preko omenjene pritožbe (od 137. do 156. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)), ki jo poda posameznik, če meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja pri opravljanju policijskih nalog kršene njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine. Postopek s to pritožbo se rešuje po pomiritvenem postopku (ki poteka pri samem vodji policijske postaje) oziroma jo obravnava tričlanski senat, v katerem sta dva člana predstavnika javnosti, kar zagotavlja državljanski nadzor nad postopki policistov. V določenih primerih se pritožba zoper delo policista obravnava neposredno pred senatom (četrti odstavek 148. člena ZNPPol) sicer pa takrat, kadar pomiritveni postopek ni bil uspešno končan. K tovrstnemu nadzoru prispeva tudi objava polletnih in letnih poročil o reševanju pritožb na spletni strani MNZ in v katerih je v (anonimizirani obliki) razvidna utemeljenost obravnavanih pritožb (156. člen ZNPPol). Zato menimo, da je vsekakor smiselno, da posamezniki, ki menijo, da so jim bile z ravnanjem policista oziroma z njegovo opustitvijo kršene pravice, to pritožbeno pot (ki je brezplačna) in jo je mogoče začeti poleg drugih, morda tudi bolj formalnih (sodnih) postopkov, uporabijo.

Že na podlagi samega ZNPPol mora sicer policist o vsaki uporabi prisilnega sredstva poročati v obliki uradnega zaznamka o uporabi prisilnih sredstev (prvi odstavek 131. člena ZNPPol). Vodja policijske enote ali oseba, ki jo ta pooblasti, pa mora zakonitost in strokovnost uporabe policijskih pooblastil spremljati, na način, da vsako uporabo prisilnega sredstva preveri in oceni, ali je bilo uporabljeno zakonito in strokovno (132. člen ZNPPol). V določenih primerih iz 133. člena ZNPPol uporabo prisilnih sredstev preverja posebej ustanovljena komisija.

V odgovoru AIS smo izrazili pričakovanje, da bo naslovnik pisma, s katerim nas je AIS seznanil, to obravnaval v skladu s pristojnostmi in v razumnem roku nanj tudi odgovoril. Pri morebitnem ugotavljanju dejanskega policijskega postopanja v tem primeru, pa bo lahko v določeni meri koristna tudi obsežna video dokumentacija, ki je ob tem nastala (in je v določeni meri že dosegljiva na spletu) tako s strani udeležencev postopka, ostalih navzočih kot tudi predstavnikov medijev in policije same.

Ob tem še omenjamo, da kadar posameznik ocenjuje, da gre v konkretnih primerih morda za kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic oz. katero drugo kaznivo dejanje s strani policije, lahko poda kazensko ovadbo na Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili (Trg OF št. 13, 1000 Ljubljana).

Zaradi posplošenosti navedb v dopisu AIS ter ob že omenjeni odsotnosti soglasja prizadetih za obravnavo pobude v okviru dela Varuha, se Varuh ni odločil za podrobnejše preiskovanje primera. Ravnanja policije, ki jih AIS omenja v dopisu (»tepež s strani policije s čeladami, ko sta bila že zvezana in pod popolnim nadzorom oblasti, ter domnevne verbalne grožnje«), bi sicer lahko pomenila nedopustno in nezakonito postopanje policistov. Ob tem poudarjamo, da smejo policisti prisilna sredstva uporabiti le, če je to res nujno in so podani zakoniti razlogi. Poleg tega so policisti v razmerju do osebe v postopku vselej zavezani ravnati korektno in zakonito tudi v stikih na verbalni ravni. Ponižujoče ravnanje, ki posega v človekovo dostojanstvo je nedopustno.

 

 

 

 

Natisni: