Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Prenehanje veljavnosti napotnice zaradi težav v informacijskem sistemu izvajalca zdravstvene dejavnosti

Pobudnik je Varuha seznanil s prenehanjem veljavnosti napotnice dan pred določenim kontrolnim pregledom. Varuh je ugotovil, da je razlog v težavah pri komunikaciji med izvajalcem in centralnim sistemom, natančneje pri zunanjih programskih hišah, ki skrbijo za informacijski sistem izvajalca. Varuh od Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje pričakuje, da bodo težave odpravili v najkrajšem možnem času in ga o tem seznanili. Obema je predlagal, da vzpostavita komunikacijo z izvajalci zdravstvene dejavnosti, pri katerih se pojavljajo težave s prenehanjem veljavnosti napotnic, in v sodelovanju z njimi v najkrajšem možnem času poiščeta rešitve, ki bodo ustrezne tako za paciente kot izvajalce zdravstvene dejavnosti.

* * *

Na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) se je obrnil pobudnik, ki je trdil, da je en dan pred določenim kontrolnim pregledom prejel obvestilo, da je njegova napotnica izbrisana. Še isti dan je pri svoji osebni zdravnici pridobil novo napotnico. Po pojasnila o izbrisu se je obrnil na Ministrstvo za zdravje (MZ), ki mu je pojasnilo, da je njegova napotnica zaprta kot neizkoriščena in da je v sistemu eNaročanje videti, kot da ni prišel na zadnji pregled (pred kontrolnim pregledom). Pobudnik je svojo udeležbo na zadnjem pregledu dokazal s potrdilom o opravljenem pregledu na Univerzitetnem kliničnem centu Ljubljana (UKC LJ).

Varuh je seznanjen s težavami pacientov zaradi neveljavnih napotnic. Po pojasnila se je obrnil na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in UKC LJ. NIJZ je pojasnil, da v primeru pobudnika centralni sistem eNaročanje iz lokalnega informacijskega sistema izvajalca ni prejel informacije o opravljeni obravnavi. V skladu z zakonskimi določili je bilo neizvedeno naročilo odpovedano, pobudnikova napotnica pa je bila zaključena. Dne 10. 10. 2022 je bil namreč ponovno aktiviran servis v eNaročanje, ki je bil začasno izklopljen zaradi epidemije. V skladu s tretjim odstavkom 15.b člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) servis deluje na naslednji način: če obstaja točen termin (pacient ima določen dan in uro pregleda) in centralni sistem eNaročanje ne dobi podatka o realizaciji, odpovedi ali prenaročanju v roku 35 dni po terminu, pacient pa se ni opravičil, se odpove navedeno naročilo, ki ni bilo realizirano. Odpovejo se tudi vsa preostala naročila na napotnici in sama napotnica. Odpoved nerealiziranih terminov, na katera se pacient ni oglasil in se po 30 dneh ni opravičil, zaključevanje pripadajočih napotnic ter odpoved preostalih terminov se izvaja dnevno.

NIJZ je pojasnil, da je odgovornost izvajalcev zdravstvene dejavnosti, da ustrezno zaključujejo termine in pri tem imajo tri možnosti:

  • pacient se je oglasil na določen termin, ki se označi kot izveden,
  • pacient se ni oglasil na termin in se je opravičil, termin se odpove z enim od razlogov za odpoved,
  • pacient se ni oglasil na termin in se je opravičil, pacientu se dodeli nov datum.

Če izvajalec izvede enega od navedenih treh ukrepov, do odpovedi termina in zaključevanja napotnice s strani centralnega sistema eNaročanja ne pride. Izvajalci zdravstvene dejavnosti imajo od januarja 2023 na voljo orodje v lokalnem informacijskem sistemu, ki jim prikaže vsa naročila, za katera manjka realizacija v centralnem sistemu in bodo skladno z navedenim postopkom odpovedana, če centralni sistem ne bo prejel informacije glede izvedenega termina.

UKC LJ nas je seznanil, da je bila storitev izvedena s prvo alinejo – pacient se je oglasil na pregled, ki se označi kot izveden. UKC LJ je priložil posnetek ekrana, iz katerega je razvidna njegova navedba. UKC LJ pa je navedel tudi, da je podatek o izvedenosti termina viden le v lokalnem sistemu, ne pa tudi v centralnem sistemu. Zato naj bi domnevno prihajalo do težav. UKC LJ je o tem pisno obvestil MZ. UKC LJ se je odzval na navedbe NIJZ, ki navaja, da imajo izvajalci od januarja 2023 na voljo orodje v lokalnem sistemu, ki pokaže vsa naročila, za katera manjka realizacija v centralnem sistemu, in bodo odpovedana, če centralni sistem ne bo prejel informacije o izvedbi termina. UKC LJ se ne strinja z navedbo NIJZ. Na NIJZ se obrača že od 25. 11. 2022 in mesečno prosi za podatke o naročilih, ki so predvidena za odpoved. UKC LJ je navedel, da so po ponovnem vklopu servisa v sistemu eNaročanje v UKC LJ začeli opažati neupravičeno preklicane napotnice. Na neskladje so ves čas opozarjali NIJZ in MZ in jih večkrat prosili, da samodejno kontrolo izklopijo, dokler s programskimi hišami ne odpravijo težav v komunikaciji med lokalnim in centralnim sistemom. Stališče NIJZ in MZ je, da sistem deluje skladno s 15.b členom Zakona o pacientovih pravicah. UKC LJ se je v dopisu Varuhu za napako opravičil pobudniku in vsem ostalim pacientom, ki so jih zaradi neskladne komunikacije med lokalnim in centralnim sistemom nehote dodatno obremenjevali s pridobivanjem novih napotnic.

Varuh je pobudo ocenil kot utemeljeno. Na NIJZ in MZ je naslovil svoje ugotovitve in predlog. Čeprav naj bi bilo po navedbah NIJZ in MZ to sicer urejeno, v praksi prihaja do težav, ki jih občutijo pacienti, dodatno delo zaradi tega pa imajo tudi izvajalci zdravstvene dejavnosti. Varuh od pristojnih (MZ in NIJZ) pričakuje, da bodo težave odpravili v najkrajšem možnem času in s tem seznanili Varuha. Varuh je MZ (oziroma NIJZ) predlagal, da vzpostavi komunikacijo z izvajalci zdravstvene dejavnosti, pri katerih se pojavljajo težave z izbrisom napotnic in v sodelovanju z njimi v najkrajšem možnem času poišče rešitve, ki bodo ustrezne tako za paciente kot izvajalce zdravstvene dejavnosti.

NIJZ se je na ugotovitve Varuha odzval in izpostavil svoje aktivnosti, da bi sistem eNaročanja in delo izvajalcev potekalo čim bolj nemoteno. Glavni razlog za težave vidi pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Tudi MZ vidi težave pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, natančneje pri zunanjih programskih hišah, ki skrbijo za informacijsko tehnologijo izvajalca. Je pa MZ zatrdilo, da se bo tovrstnim zapletom mogoče izogniti z vzpostavitvijo Centralnega zdravstvenega informacijskega sistema in izvajalca centralne digitalizacije, ki sta urejena v predlogu Zakona o digitalizaciji zdravstva, ki je od 14. 6. 2023 že v zakonodajnem postopku. (EPA 872-IX). 9.4-13/2023

 

Natisni: