Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Pomanjkljiva sledljivost upravnega postopka predstavlja kršitev načela dobrega upravljanja

Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je v začetku leta 2021 obrnil pobudnik, ker še ni prejel odločbe o svojem zahtevku za priznanje pravice do starostne pokojnine, ki jo je vložil junija 2020 pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zavod). Septembra 2020 je Zavod povprašal o razlogih za dolgotrajno odločanje o njegovi vlogi, vendar na svoj dopis odgovora ni prejel. V času odločanja o svojem zahtevku je prejemal akontacijo starostne pokojnine.

Varuh je na Zavod naslovil dopis s prošnjo, da se opredelijo do očitkov pobudnika. Prejeli smo pojasnilo, da je bil pobudnik nekdanji vojaški zavarovanec. V tovrstnih primerih pa se v upokojitvenem postopku ugotavljajo pokojninske osnove za čas aktivne vojaške službe na podlagi predložene dokumentacije o vojaških činih, ki pa niso evidentirani v matični evidenci, ki jo vodi Zavod, kot je to v primerih zavarovanja pri Zavodu. Drugi razlogi, zakaj je bila določena akontacija in zakaj pobudniku ni bila izdana odločba o pravici do starostne pokojnine ter razlogi za dolgotrajni postopek, pa iz listinske dokumentacije niso izhajali, je še dodal Zavod. Pojasnil je še, da mu na njegovo vprašanje o razlogih za zamudo niso odgovorili, saj je bil njegov dopis zaradi povečanega obsega dela spregledan. Pobudniku se je za napako opravičil ter izdal ustrezno odločbo.

Varuh je pobudo štel za utemeljeno.

Zakon o Varuhu človekovih pravic RS (ZVarCP) v 3. členu namreč določa, da se Varuh »pri svojem delu ravna po določilih ustave in mednarodnih pravnih aktov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Pri svojih intervencijah pa se lahko sklicuje tudi na načela pravičnosti in dobrega upravljanja«. Načelo dobrega upravljanja od javne uprave zahteva, da je ta odprta, transparentna, odgovorna, odzivna, uspešna, učinkovita, etična in poštena. Dolgotrajno odločanje o zahtevku stranke, ki (še) ne posega v enako varstvo pravic po 22. členu Ustave RS, pa po že sprejetem stališču Varuha lahko predstavlja kršitev omenjenega načela.

Pri presoji, ali je v konkretni zadevi prišlo do kršitve načela dobrega upravljanja v delu, ki se nanaša na čas odločanja o zahtevku pobudnika za priznanje pravice do starostne pokojnine, smo uporabili 11. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki določa, da se pravice iz obveznega zavarovanja uveljavljajo pri zavodu po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) v 222. členu določa, da mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki čimprej, najpozneje pa v enem mesecu od dneva, ko je prejel popolno vlogo za začetek postopka, oziroma od dneva, ko je bil začet postopek po uradni dolžnosti, kadar se začne postopek na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, pa pred odločitvijo ni potreben poseben ugotovitveni postopek. V drugih primerih, ko se začne postopek na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, pa mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih. Izjemi od navedenih določb ureja ZPIZ-2 v 179. členu (postopek z izvedencem, odločanje o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja z uporabo mednarodnih pogodb), ki pa za konkretni primer ni bil uporaben.

Pobudnik je pri Zavodu vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine, o kateri je bilo odločeno po poteku zgoraj navedenih instrukcijskih rokov. Zavod za zamudo pri izdaji odločbe v zakonsko predpisanih rokih ni podal celovite razlage oziroma je tudi sam priznal, da natančnejši razlogi za dolgotrajno odločanje v konkretni zadevi iz listinske dokumentacije ne izhajajo. Upoštevajoč navedeno je Varuh zavzel stališče, da opisana pomanjkljiva sledljivost postopka v konkretnem primeru predstavlja kršitev zgoraj navedenega načela dobrega upravljanja, ki med drugim zahteva, da je javna uprava odgovorna, odzivna in učinkovita.

Pri presoji ravnanja Zavoda v delu, ki se nanaša na (ne)odgovarjanje pobudniku na njegovo poizvedbo v septembru 2020, smo uporabili Uredbo o upravnem poslovanju, ki v 17. členu določa, da mora organ odgovoriti na vse dopise, iz katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, v 15 dneh od prejema dokumenta, razen če se vsebina dopisa nanaša na postopek, ki se še vodi pri organu, če je dopis šikanozen ali če je organ pošiljatelju na bistveno podobno vprašanje že odgovoril.

Upoštevajoč priznanje Zavoda, da je bil dopis pobudnika zaradi povečanega obsega dela spregledan, je Varuh tudi v tem delu in iz istih razlogov, kot so navedeni zgoraj, ugotovil kršitev načela dobrega upravljanja. Pri tem smo sicer pozdravili dejstvo, da se je Zavod za svojo napako pobudniku opravičil. 9.1-2/2021

Natisni: