Varuh človekovih pravic

Uveljavljanje pravice do nege otroka v primeru ločenih staršev

Pobudnica je v pobudi Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) navajala, da bivši mož, ki je sicer nezaposlen, ne želi izvajati niti stikov z otrokom, kaj šele, da bi skrbel zanj med boleznijo. Zmotilo jo je, da je morala pri pediatru podpisati izjavo, da nege za otroka iz utemeljenih razlogov ne more zagotoviti drug starš oz. drug posvojitelj, rejnik, skrbnik, čeprav je nezaposlen, upokojen ali bi lahko zagotavljal nego brez zadržanosti od dela. Zmotila jo je tudi beseda »posvojitelj« v obrazcu izjave. Svojega otroka je namreč posvojila, vendar pa je formalno njegova mama. Beseda »posvojitelj« se ji zato zdi ponižujoča.

V zvezi z obravnavo pobude smo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izmenjali več dopisov. ZZZS je v prvem odgovoru navedel, da je v petem odstavku 138. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila OZZ) določeno, da ima zavarovanec pravico do nadomestila plače za nego ožjega družinskega člana, če nege ne more zagotoviti drug upravičenec (starš), ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela. ZZZS smo opozorili, da Pravila OZZ ne govorijo o upravičencu (staršu), temveč o zakoncu. Peti odstavek 138. člena Pravil OZZ določa, da pravico do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana lahko uveljavlja eden od staršev do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti oziroma dokler traja roditeljska pravica. Šesti odstavek istega člena pa določa, da ima zavarovanec pravico do nadomestila plače za nego ožjega družinskega člana, če nege ne more zagotoviti zakonec, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela. Nadalje je v 139.a členu Pravil OZZ določeno, da se določbe 137. do 139. člena pravil, ki se nanašajo na pravico do nadomestila oziroma na pravico do zadržanosti od dela zaradi nege ožjega družinskega člana, smiselno uporabljajo tudi za rejnika in skrbnika, kadar otroka dejansko neguje in varuje, ter za zakonca ali zunajzakonskega partnerja, kadar dejansko neguje in varuje otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. ZZZS smo opozorili, da Pravila OZZ torej nikjer ne določajo, da ima zavarovanec pravico do nadomestila plače za nego ožjega družinskega člana, če nege ne more zagotoviti drug upravičenec (starš), ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela. Glede na navedeno smo v drugem dopisu, poslanem na ZZZS, zavzeli stališče, da obveznosti zagotavljanja nege v nobenem primeru ni mogoče raztegniti na bivšega zakonca.

ZZZS nam je odgovoril, da jih je naše stališče presenetilo, saj menijo, da zgolj gramatikalna razlaga določbe petega odstavka 138. člena Pravil OZZ v tem primeru ne more zadostovati. Menijo namreč, da je pri razlagi namena petega odstavka 138. člen Pravil OZZ potrebno izhajati iz naslednjih dejstev:
- da glede na določbe Družinskega zakonika (DZ) starševska skrb pripada oziroma zavezuje skupaj oba starša, razen, če v primeru razveze, glede vprašanj o vzgoji in varstvu za posameznega starša ni bilo drugače določeno;
- da imata pravico do začasne zadržanosti od dela zaradi nege oba starša (ter drugi upravičenci, navedeni v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) in Pravilih), in sicer ne glede na to, ali sta poročena ali ne.
Zato po mnenju ZZZS obveznost zagotovitve nege, kot jo določa peti odstavek 138. člena Pravil OZZ, ne more pripadati le v primeru, ko gre za zakonca in ne tudi, če gre za npr. starša, ki sploh nista poročena ali če gre za razvezana zakonca, če je otrok v tem primeru zaupan v varstvo in vzgojo obema od staršev oziroma, če ni bilo ob razvezi glede vprašanj o vzgoji in varstvu ter o ostalih upravičenjih iz starševske skrbi drugače odločeno s sodno odločbo. Starš, ki uveljavlja pravico do nege, mora navedena dejstva sporočiti otrokovemu osebnemu zdravniku, ki jih bo upošteval pri odobritvi nege. Zato ZZZS meni, da se uporaba določbe petega odstavka 138. člena Pravil OZZ nikakor ne more avtomatično izključiti, če gre za razvezana zakonca, v slednjem primeru pa je kot rečeno potrebno upoštevati obseg izvajanja starševske skrbi, ki je bil določen ob razvezi. Do sklepa, da se določba petega odstavka 138. člena Pravil OZZ nanaša izključno na zakonca in ne na starša, če sta ta razvezana, po navedbah ZZZS ne moremo priti niti z logično razlago te določbe (da starša imata le pravice iz naslova začasne zadržanosti od dela zaradi nege, obveznosti pa ne), prav tako takšna razlaga ne izhaja niti iz namena predpisa. Namen denarnega nadomestila je zagotoviti izpadli dohodek zaradi začasne zadržanosti od dela, konkretno zaradi potrebe po zagotovitvi nege otroka, in sicer, če nege ne more zagotoviti drug upravičenec, ki ravno tako ima dolžnost skrbi za otroka (ki je lahko tudi določena v omejenem obsegu), pri čemer lahko to nego zagotovi brez svoje zadržanosti od dela. Takšna določba je po mnenju ZZZS v skladu z načelom solidarnosti in je skladna s predpisom s področja družinskega prava. ZZZS je poudaril, da bo pediater ob odobritvi nege posameznemu staršu moral upoštevati tudi, na kakšen način je bilo ob razvezi odločeno glede vprašanj o vzgoji in varstvu ter o ostalih upravičenjih iz starševske skrbi. Izrazili so prepričanje, da pobudnica zato ni bila prikrajšana v svojih pravicah.

Ob proučitvi navedenih pojasnil ZZZS smo ugotavljali, da našega stališča morebiti nismo dovolj jasno zapisali oziroma je bilo narobe razumljeno. Zato smo na ZZZS posredovali še en dopis, v katerem smo navedli, da se sicer strinjamo z njihovimi pojasnili, vendar pa glede na dikcijo šestega odstavka 138. člena Pravil OZZ temu ni tako. Pravila cilju, da imata pravico do začasne zadržanosti od dela zaradi nege oba starša (in drugi upravičenci, navedeni v ZZVZZ in Pravilih OZZ) ne sledijo in v šestem odstavku 138. člena Pravil OZZ po našem mnenju pravico ožijo zgolj na zakonca. Da je tako urejanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja neustavno, je ugotovilo že Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-50/97 z dne 16. 12. 1999.

ZZZS nam je v odgovor sporočil, da bo določba šestega odstavka 138. člena Pravil OZZ zaradi neskladja med gramatikalnim zapisom in razlago navedene določbe, pri naslednji spremembi Pravil OZZ ustrezno preoblikovana.

V zvezi z navedbo besede »posvojitelj« v obrazcu izjave je ZZZS pojasnil, da ta nima negativnega vrednostnega predznaka in jo uporabljajo tudi pravni akti, da pa se sicer zavedajo, da skladno z Družinskim zakonikom (DZ) s posvojitvijo med posvojitelji in otrokom nastane razmerje kakor med starši in otroki. Navedli so, da je relevantno in pravno pomembno, da so vse oblike varstva otrok (biološko in nebiološko starševstvo, skrbništvo, rejništvo) izenačene glede uveljavljanja zadržanosti od dela zaradi nege otroka, zato so tudi vse navedene na obrazcu.

V zvezi s tem smo v drugem dopisu, poslanem na ZZZS, navedli, da sta skrbništvo in rejništvo seveda povsem drugačni statusni obliki varstva otrok kot starševstvo in je zato smiselno, da sta navedeni posebej. Prav tako je podlaga za to v 139.a členu Pravil OZZ. Starševstvo pa zajema tako biološko kot nebiološko obliko in ne vidimo prav nobenega razloga, da bi lahko ali morali med njima kakor koli razlikovati. Od skrbnikov ali rejnikov seveda ni mogoče pričakovati, da bodo ob izpolnjevanju obrazcev sebe razumeli kot starše, posvojitelj pa zagotovo s tem ne bo imel nobenih težav, ker posvojitelji sebe vidijo predvsem kot starše in ne kot posvojitelje. Glede na to, da ZZZS ni navedel morebitnih razlogov, ki bi utemeljevali potrebo po umestitvi pojma posvojitelja na obrazec lahko zaključimo, da je tak pojem na obrazcu najmanj povsem nepotreben. Poleg tega pa tako kot bivši zakonec tudi posvojitelj ni naveden v 139.a členu Pravil OZZ.

ZZZS je v odgovoru zapisal, da tudi drugi zakoni uporabljajo ta pojem (poleg DZ tudi npr. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Zakon o socialnem varstvu...). Zapisali so, da se sicer strinjajo, da z vidika pravnih posledic ni nujno potrebno, da je ta pojem naveden na izjavi, vendar menijo, da prispeva k večji jasnosti besedila izjave, zato ne vidijo razlogov za njegovo črtanje. Pojasnila ZZZS nas niso prepričala.

Pobudo smo ocenili kot utemeljeno. Pozdravljamo zagotovilo ZZZS, da bo določba šestega odstavka 138. člena Pravil OZZ zaradi neskladja med gramatikalnim zapisom in razlago navedene določbe pri naslednji spremembi Pravil OZZ ustrezno preoblikovana. Ugotavljamo, da je praksa ZZZS sicer ustrezna, ni pa v skladu s pravno podlago, zato v tej zvezi ugotavljamo kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave Republike Slovenije (URS). Šesti odstavek 138. člena Pravil OZZ namreč govori samo o zakoncu in s tem postavlja v neenak položaj bivšega zakonca in zunajzakonskega partnerja. V zvezi z navedbo pojma "posvojitelj" na obrazcih pa ugotavljamo kršitev pravice do dostojanstva iz 21. člena URS. 9.3-41/2019


Natisni: