Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Prisilni odvzem otroka na osnovni šoli

V obravnavo smo prejeli pobudo z osnovne šole, na kateri je bil izvršen odvzem otroka. Po mnenju osnovne šole, postopek izvršitve sklepa odvzema otroka ni bil izpeljan v korist otroka. Pobudi je bilo priloženo kronološko poročilo o informacijah, s katerimi je osnovna šola (v nadaljevanju: pobudnik) razpolagala ob odvzemu otroka in opis dogodka – izvršitve sklepa odvzema otroka, kot sta dogodek videli razredničarka in pomočnica ravnateljice.

 

Varuh je v zvezi z navedbami pobudnika poizvedoval na pristojnem centru za socialno delo (v nadaljevanju: CSD). CSD smo zaprosili, da opišejo in pojasnijo potek priprave in izvedbe izvršbe nad otrokom. Želeli smo, da nas seznanijo z informacijo o prisotnih med izvršbo, kakšno pomoč so nudili otroku oziroma kako so otroka pripravili na dogodek in navedbo vseh ukrepov, ki jih je CSD izvedel za zaščito otrokovih pravic in koristi.

 

CSD je Varuhu posredoval strnjen kronološki pregled aktivnosti CSD v zvezi z izvršbo in fotokopijo zapisnika o izročitvi otroka, ki ga je oblikoval izvršitelj in s katerim so se strinjali vsi prisotni.

 

CSD je v odgovoru pojasnil, da so razmere v družini spremljali že pred izvršbo. Mati otroka je na okrajnem sodišču podala predlog za izvršbo in da izvršbi prisostvuje strokovna delavka s pristojnega CSD. Po prejetem sklepu o dovolitvi predlagane izvršbe, je CSD zadevo obravnaval na strokovnem kolegiju s poudarkom na določitvi nalog strokovnega delavca, ki prisostvuje izvršbi, s katerimi naj bi poskrbeli za zaščito otrokovih koristi med postopkom. CSD se je glede izvedbe izvršbe po telefonu usklajeval z ravnateljico šole (ura, kraj, kdo bo deklico pripeljal in kam). CSD navaja, da je bila ravnateljica predhodno seznanjena z izvršbo preko izvršitelja in odvetnice. Telefonsko usklajevanje je potekalo tudi z materino odvetnico in izvršiteljem, katerima so prenesli stališče očeta, da ne namerava izpostavljati hčerke grobim načinom izpeljave izvršbe, vendar ne namerava prepustiti hčerke materi, dokler ne bo gotovo, da jo mora izročiti. Pred izvedbo izvršbe je strokovna delavka CSD v osebnem razgovoru seznanila ravnateljico šole s pomembnejšimi informacijami o dekličinem družinskem kontekstu in vlogo CSD ter pristojnostmi v zvezi z izvršbo. Ravnateljica je CSD seznanila z načrtom, ki sta ga dorekla z izvršiteljem, pred izvedbo izročitve otroka materi pa so vsi prisotni dorekli zadnje podrobnosti glede vlog in nalog posameznih udeležencev.

 

CSD je pojasnil, da je otrok sprva zavrnil pripravljenost odhoda z materjo, zato je strokovna delavka CSD z otrokom opravila ločen razgovor na samem. V ločenem razgovoru je bil otroku njegovi starosti primerno razložen postopek in otrok je imel možnost izraziti svoje doživljanje postopka in posledic, svoje skrbi in bojazni v zvezi s staršema in preselitvijo. Zatem je bilo otroku in materi omogočeno, da se krajši čas srečata sama in ko sta prišla iz kabineta tesno objeta, je strokovna delavka ocenila, da se postopek lahko nadaljuje in izpelje z izročitvijo otroka materi.

 

CSD je v odgovoru opisal načine in prizadevanja za zaščito otrokovih pravic in koristi od seznanitve s primerom in do izvršbe.

 

Varuh je trditve v poročilu ocenil in primerjal s trditvami osnovne šole, vendar na tej podlagi ni ugotovil kršitev v postopku odvzema, kar bi bila lahko podlaga za Varuhovo morebitno nadaljnje ukrepanje. Varuh pri izvedbi ukrepov ni videl nepravilnosti oziroma ne more trditi, da CSD ni postopal tako, kot predvidevajo predpisi. Ali je bila pri odvzemu otroka storjena strokovna napaka ali ne, pa Varuh ne more oceniti.

 

Na podlagi trditev v poročilu CSD in osnovne šole pa varuh ugotavlja, da bi bil postopek lahko izpeljan manj obremenjujoče za otroka, kakor tudi za njegove sošolce, ki so dogodek spremljali. Ker je bilo otroku ob odvzemu sporočeno, da se gre k materi le pogovoriti, zatem pa mu je bilo naročeno, da vzame svojo šolsko torbo, bundo in čevlje, je otrok lahko slutil, kaj se bo zgodilo in se zato uprl odhodu, ko so bili v neposredni bližini še drugi otroci. Menimo, da bi bilo primerneje, če otroka ne bi obremenili s tem in bi njegove osebne stvari prevzela materina odvetnica, medtem ko bi se otrok in mati pogovorila v ločenem prostoru. Tako bi se morda lahko izognili travmatični situaciji in stiski otroka, ki jo je občutil, še predno je prišlo do predaje materi, izognili pa bi se tudi neprijetni izkušnji za ostale otroke, ki so bili priča dogodku.

 

Varuh tudi meni, da šola ni primeren prostor za potek izvršbe, še zlasti če obstaja možnost izvršbe drugod in ni v škodo otroku. Vedno pa mora biti korist otroka poglavitno vodilo pri odločanju in izhajajoč iz koristi otroka, v tem primeru ne moremo trditi, da je bila izvršba na šoli neustrezna, seveda pa bi morala biti izpeljana brez prisotnosti drugih otrok.

 

Pobudo smo ocenili kot delno utemeljeno. (11.0-18/2014)

Natisni: