Zakon o prekrških (ZP-1) določa, da se z odločitvijo prekrškovnega organa, da ne bo izdal odločbe o prekršku oziroma vložil obdolžilnega predloga, kar se zgolj zaznamuje v spisu, seznani (le) predlagatelja, ne pa tudi domnevnega storilca prekrška. ZP-1 se glede vročanja v hitrem postopku o prekršku sklicuje na smiselno uporabo zakona, ki ureja splošni upravni postopek[1], zato je po stališču Varuha skladno z določbami o vročanju Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)[2] o končanju postopka o prekršku treba seznaniti tudi domnevnega storilca prekrška, kadar je ta bil seznanjen s tem, da je proti njemu v teku postopek o prekršku. Prekrškovni organ v primeru pobudnice tega ni storil, Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) pa je zagotovilo, da gre za osamljen primer odstopanja od običajne prakse.
* * *
Pobudnica je Varuha seznanila, da je znana oseba Policijski postaji Ljubljana – Vič (prekrškovni organ) zoper njo predlagala uvedbo postopka o prekršku. Prekrškovni organ jo je pozval, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška, kar je tudi storila. Šele ob vpogledu v spis pri prekrškovnem organu je pozneje ugotovila, da je bil postopek o prekršku, glede katerega je kot domnevna storilka že pred časom podala izjavo o dejstvih in okoliščinah prekrška, končan brez izdaje odločbe o prekršku.
MNZ je na poizvedbo Varuha pojasnilo, da je prekrškovni organ postopek na podlagi izjave pobudnice in drugih dokazov zaključil z uradnim zaznamkom o neuvedbi postopka na podlagi 4. odstavka 51. člena ZP-1, s tem pa ni seznanil pobudnice, ker ZP-1 tega ne določa. Po mnenju MNZ pa bi prekrškovni organ s tem, da ne bo izdal odločbe o prekršku, moral seznaniti pobudnico, čeprav to v ZP-1 ni izrecno navedeno.
Varuh se je z mnenjem MNZ, da bi o zaključku postopka o prekršku v tem primeru pobudnica morala biti obveščena, strinjal, ne pa tudi z njegovo utemeljitvijo. Drži sicer, da ZP-1 v petem odstavku 51. člena izrecno določa, da mora prekrškovni organ s tem, da ne bo izdal odločbe o prekršku in o razlogih za takšno odločitev obvestiti (le) predlagatelja postopka o prekršku, medtem ko takšne obveznosti obveščanja ZP-1 ne določa izrecno tudi za domnevnega storilca prekrška. A to obvestilno dolžnost vendarle določa zakon. Po stališču Varuha bi o tem, da pobudnici v omenjenem primeru ne bo izdana odločba o prekršku, ta morala biti obveščena skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)[3], ki se smiselno uporabljajo tudi v hitrem postopku o prekršku. Pobudnica je bila namreč z obvestilom, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška, obveščena, da zoper njo teče postopek o prekršku, ni pa bila obveščena, da je ta končan. S tem svojim stališčem, ki je skladno s komentarjem k 51. členu ZP-1[4], je Varuh seznanil MNZ in dodatno preveril, kako v podobnih primerih ravnajo ta in drugi prekrškovni organi pod pristojnostjo MNZ.
MNZ se je strinjalo s tem stališčem Varuha in se je tokrat tudi samo sklicevalo na 87. člen ZUP. Sporočilo je še, da je po preučitvi primerov, ko je prekrškovni organ odločil, da ne bo izdal odločbe o prekršku in je končal postopek o prekršku z zaznamkom v spisu, ugotovilo, da s tem poleg predlagatelja postopka o prekršku (za katerega to ZP-1 izrecno določa v petem odstavku 51. člena) vsi prekrškovni organi pod pristojnostjo MNZ seznanijo tudi domnevnega kršitelja. Do izostanka takšne prakse obveščanja je po sporočilu MNZ prišlo le v primeru pobudnice in ne gre za sistemsko napako. Kljub temu je MNZ zagotovilo, da bodo vsi prekrškovni organi, ki delujejo v okviru pristojnosti MNZ, v luči zagotavljanja transparentnosti in poenotene obravnave v prekrškovnem postopku ponovno opozorjeni na dosledno seznanjanje vseh udeležencev v prekrškovnem postopku o končanju postopka in o razlogih takšne odločitve. Varuh je pobudo ocenil kot utemeljeno. Upoštevajoč zagotovilo MNZ pa tudi pričakuje, da se podoben primer neobveščanja domnevnega kršitelja ne bo ponovil. 15.5-11/2023
[1] Prvi odstavek 58. člena ZP-1.
[2] 87. člen ZUP.
[3] Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 36/20 - ZZUSUDJZ, 61/20 - ZZUSUDJZ-A, 175/20 - ZIUOPDVE, 203/20 - ZIUPOPDVE, 3/22 - ZDeb).
[4] Zakon o prekrških s komentarjem, GV Založba, 2018, v komentarju k 51. členu ZP-1, tč. 5.1.:
»Čeprav zakon posebej ne določa obveznosti prekrškovnega organa, da o svoji odločitvi, da je končal postopek o prekršku, obvesti domnevnega kršitelja, njegovega zakonitega zastopnika oziroma zagovornika, pa to izhaja iz določb ZUP o vročanju, ki se glede na določbo prvega odstavka 58. člena smiselno uporabljajo v postopku o prekršku pred prekrškovnim organom (87. člen ZUP v zvezi s prvim odstavkom 58. člena). Ta dolžnost je povezana tudi z upravičenostjo zagovornika, ki lahko najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je mu je bila odločitev posredovana, poda zahtevek s podatki o višini stroškov postopka, ki je bil končan (tretji odstavek 145. člena v zvezi z drugim odstavkom 58. člena).«
