Glede zakonske ureditve, ki v prehodnem obdobju opredeljuje tudi možnost, da šola ponudi nekatere neobvezne obroke, kljub temu, da teh obrokov ni mogoče zagotoviti tudi otrokom z medicinsko predpisano dieto, Varuh meni, da bi lahko bila bolj sporna in neustrezna ureditev, po kateri otrokom na sploh ne bi bila ponujena možnost neobveznega obroka, zgolj zato, ker šola ne more zagotoviti vseh oblik dietne prehrane. 

* * *

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je obravnaval problematiko, ki se nanaša na določilo četrtega odstavka 4. člena Zakona o šolski prehrani (ZŠolPre-1), ki v drugem odstavku določa, da dietne obroke organizira šola v okviru dodatne ponudbe, v skladu s svojimi zmožnostmi. Pobudniki menijo, da bi opustitev posebne ureditve, ki otrokom z alergijami, celiakijo, sladkorno boleznijo, fenilketonurijo, drugimi presnovnimi motnjami, kronično ledvično boleznijo, kronično vnetno črevesno boleznijo, epilepsijo, odporno na zdravila, ter z intolerancami na živila kot dolgotrajno bolnim osebam onemogoča prilagojene obroke, pomenila, da so v neenakopravnem položaju z učenci, ki nimajo diete in ki bi se jim zagotavljalo obrok.

Varuh je prejel odziv Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI), s pojasnilom, da je v osnovnih šolah postala akutna tudi problematika šolskih kuhinj in v marsikateri šoli že zdaj s težavo zagotavljajo pripravo tolikšnega števila obrokov, predvsem pa imajo izrazite težave pri pripravi dietnih obrokov, ki zahtevajo ločeno pripravo, včasih tudi popolnoma ločen prostor. Prav tako imajo šole prostorske težave z jedilnicami. Vsakršen poseg v sistem organizirane šolske prehrane pomeni poseg v kompleksen preplet dejavnikov, kot so kadrovske, prostorske in organizacijske zmožnosti ter opremljenost posameznih šol, higienski režim z dietami, zahteve na področju javnega naročanja in zagotavljanja obveznih deležev lokalno, ekološko pridelanih živil itd. Uvedba brezplačnega kosila v osnovnih šolah in obenem obveza, da šole zagotovijo dietne obroke za učence z medicinsko predpisano dieto tudi pri kosilu, terja tudi večja vlaganja v posodobitev kapacitet in infrastrukture šolskih kuhinj in jedilnic.

Obveza priprave dietnih obrokov tudi pri kosilu za šole pomeni izredno veliko breme, ki zahteva spremembo pri organizaciji razdeljevanja kosil, predvsem pa organizaciji priprave vseh obrokov, ki jih šola ponudi učencem. Pripravo dietnih obrokov mora šola namreč organizirati tako, da ne pride do navzkrižne kontaminacije, kar zahteva tudi ločeno pripravo glede na posamezno vrsto diete. Ob trenutnih prostorskih in kadrovskih zmožnostih bodo morale nekatere šole posledično prilagoditi pripravo obrokov tudi v časovnem smislu. Zato je vlada ob spremembi zakona predlagala določilo glede zagotavljanja dietnih obrokov učencem z medicinsko predpisano dieto za obroke, ki sodijo v obvezno ponudbo. Ni pa želela dodatno posegati na področje ponudbe obrokov, ki sodijo v tržno dejavnost šole, saj je treba spremembe v tako kompleksnem in občutljivem sistemu vpeljevati postopoma ob tehtnem premisleku in načrtovano. V ta namen je z zakonom predviden tudi pilotni projekt osrednje šolske kuhinje, v kateri bi lahko pripravili zdrave obroke za več vzgojno-izobraževalnih zavodov. Pilotni projekt bo ponudil možnost za iskanje in testiranje novih rešitev, ki bi jih bilo možno prenesti v prakso. MVI še pripomni, da je organizacija šolske prehrane v Sloveniji v svetovnem vrhu. MVI nima podatka o tem, da bi v drugih evropskih sistemih v osnovnih šolah organizirali štiri obroke dnevno.

Glede na besedilo 4. člena ZŠolPre-1, da se do 1. 9. 2027 malica, od tu dalje pa tudi kosilo, štejeta za obvezni obrok, ki ga šola mora zagotavljati in ob tem upoštevati tudi medicinsko predpisane diete, je Varuh pobudo obravnaval le glede obrokov, ki jih šola ni dolžna zagotoviti, če pa jih zagotavlja, jih ni dolžna enako zagotoviti vsem učencem – torej tudi tistim z medicinsko predpisanimi dietami.

Varuh sprejema pojasnila, da je priprava dietnih obrokov sočasno z nedietnimi tako zahteven zalogaj, da ga bodo pristojni morali reševati postopoma – s prvotnim poudarkom na obveznem zagotavljanju kosil, tudi dietnih, od 1. 9. 2027 dalje. Na takšen način bo MVI našlo rešitve, ki bodo dolgoročno omogočale vzpostavitve priprave in razdeljevanja obrokov na način, da najpozneje v nekaj letih dejansko ne bo več vzrokov za nezagotavljanje vseh dietnih obrokov, saj vsaj za zdaj Varuh še ni seznanjen z razlogi, ki bi utemeljevali, da v šoli, ki lahko pripravi eno dietno malico in kosilo, ne bi bilo mogoče zagotoviti še kakšne dodatne dietne malice.

Dejstvo, da vse šole v Republiki Sloveniji po prvi četrtini 21. stoletja niso zmožne zagotavljati dietnih obrokov, gotovo ni skladno z mnogimi cilji različnih mednarodnih dokumentov in tudi ne način za zagotavljanje otrokove največje koristi. Hkrati pa je velika pridobitev na poti doseganja navedenih ciljev zagotavljanje danes enega obroka, jutri dveh, z vzpostavljanjem pogojev, da se lahko na vseh šolah zagotovijo tudi obroki, ki jih zakon (še) ne opredeli za obvezne.

Po mnenju Varuha so nesporno na vseh šolah, ki se odločijo za zagotavljanje neobveznih obrokov, a ne tudi otrokom z medicinsko dieto, ti otroci slabše obravnavani. Hkrati pa so v objektivnih okoliščinah zahtevanih predpogojev za pripravo in serviranje dietne hrane podani utemeljeni razlogi za to, da dietnih obrokov, razen ene malice, danes žal ni mogoče zagotavljati povsod. Z zakonsko širitvijo obveznega zagotavljanja obroka (vključno z dietnimi) na kosilo kot najzahtevnejšega obroka za pripravo in razdeljevanje pa bodo z uveljavitvijo te rešitve po mnenju Varuha najverjetneje povsod dani pogoji za zagotavljanje tudi dietnih neobveznih obrokov. Bi pa po drugi strani najbrž bilo mogoče ugotoviti, da tudi pri zagotavljanju neobveznih obrokov ni mogoče povsem izključiti možnosti diskriminacije, kadar bi se izkazalo, da v konkretnem primeru težave pri zagotavljanju dietne prehrane niso nepremostljive.

Kot določa 13. člen ZŠolPre-1, se iz državnega proračuna do 31. 8. 2027 zagotavljajo tudi sredstva za subvencioniranje enega kosila dnevno na učenca iz socialno manj vzpodbudnega okolja. Ker pobuda v tej smeri ni imela navedb, Varuh ni podrobneje preiskoval vprašanja, kakšen je do 31. 8. 2027 položaj otrok, ki imajo pravico do subvencije za kosilo, hkrati pa imajo medicinsko predpisano dieto, ki je po veljavni zakonodaji šole pri kosilu še niso dolžne upoštevati. Če bi se pojavil konkreten primer težav družine, ki bi lahko predstavljale poseg v pravice, pa Varuh spodbuja, da se prizadeti obrnejo tudi nanj.

Varuh vsekakor spodbuja, da bi bilo vpeljevanje zmožnosti za nudenje dietnih obrokov za vse šole čim hitrejše, saj se s tem zagotavlja bistveno višja raven varovanja pravic otrok. Poleg ustreznih pogojev na sistemski ravni pa je gotovo velikega pomena tudi prizadevanje na konkretnih šolah, kjer ima določene pristojnosti soodločanja podane Svet staršev, kjer lahko, med drugim, starši sami preverjajo objektivnost okoliščin, ki na konkretni šoli preprečujejo zagotavljanje dietnih obrokov.

Varuh bo spremljal delo MVI glede tega vprašanja in spodbujal, da spremembe ne bodo nujno čakale na zakonodajno spremembo po 1. 9. 2027. Gotovo bodo že precej prej znani rezultati pilotnega projekta osrednje šolske kuhinje in rešitve, ki jih bo prinesel. 0.1-9/2023