Pobudnica je bila več let vključena v program socialne vključenosti v enem od zavodov, ki imajo koncesijo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za izvajanje programov socialne vključenosti in zaposlitvene rehabilitacije. Varuh je v okviru obravnave pobude ugotovil, da držijo navedbe pobudnice, da je bila iz programa izključena neupravičeno oziroma na neprimeren način.
* * *
Pobudnica je v pobudi Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) navajala, da je bila pri zavodu, ki izvaja programe usposabljanja, rehabilitacije in zaposlovanja invalidov (zavod) neupravičeno izključena iz programa socialne vključenosti. Program je redno obiskovala od leta 2016 do 2021, ko je zaradi zdravstvenih težav pogosto manjkala. Čeprav je vse izostanke opravičila z zdravniškim potrdilom, jo je zavod zaradi pogostih izostankov iz programa najprej izključil, po posredovanju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), na katero se je pritožila, pa z njo sklenil dogovor o mirovanju. Pred iztekom obdobja mirovanja je poklicala na zavod, da bi se pogovorila o ponovni vključitvi v program. Posledično je od zavoda prejela dva dopisa, v katerih so ji očitali neupoštevanje pravil izvajalca in dalj časa trajajočo neopravičeno odsotnost ter jo obvestili o prekinitvi dogovora o vključitvi v program socialne vključenosti. Pobudnica je v pobudi Varuhu navedla, da sklenjenega dogovora ni kršila in da je bila iz programa izključena neupravičeno.
Varuh je zavod prosil za pojasnila. Ta je zanikal navedbe pobudnice, da je bila neupravičeno izključena iz programa socialne vključenosti. Navedli so, da je iz programa niso izključili zaradi neopravičenih izostankov, ampak zaradi neupoštevanja pravil izvajalca (spoštljiva in primerna komunikacija do vseh, sodelovanje s strokovnimi delavci, sprejemanje navodil in vodenja, sprejemanje in spoštovanje dogovorov, aktivno sodelovanje v vseh aktivnostih programa, sprejemanje dolžnosti in pravic z enako mero odgovornosti) in zato, ker v času mirovanja na lastno pobudo ali željo z zavodom ni vzpostavljala kontakta, niti jih ni obveščala o spremembah ali o možnostih, na katerih bi lahko gradili odnose v naprej, kar je trajalo skoraj leto dni. Nadalje so navedli, da je v dopisu, naslovljenem na pobudnico, v katerem so navajali neupravičeno izostajanje, prišlo do tipkarske napake. Želeli so poudariti, da v času statusa mirovanja na lastno pobudo ni nikoli vzpostavila kontakta z zavodom.
Pojasnila zavoda Varuha niso v celoti prepričala, zato je naknadno pridobil še pojasnila za pobudnico pristojnega centra za socialno delo (CSD) in poročilo koordinatorke obravnave v skupnosti CSD (koordinatorka). Na podlagi vse pridobljene in proučene dokumentacije je Varuh zavzel stališče, da pojasnil zavoda ne more v celoti sprejeti, kar je tudi utemeljil.
Poudaril je, da je v dogovoru o mirovanju, ki ga je z zavodom podpisala pobudnica, navedeno, da pobudnica »zaradi slabega zdravstvenega stanja programa ne obiskuje in je trenutno v mirovanju; ob koncu koledarskega leta se ponovno srečamo in preverimo možnosti za vključitev v program.« Ob koncu leta in v dopisu Varuhu pa je nato zavod pobudnici očital, da v času mirovanja ni stopila v stik z izvajalcem in ga ni obveščala o spremembah in napredku. Varuh ni našel podlage za to zahtevo, saj je bil dogovor o vključitvi v program v tem času v mirovanju. Nikjer v dogovoru o mirovanju ni eksplicitno navedeno, da bi se morala pobudnica v času mirovanja javljati oziroma vzpostavljati stik z izvajalcem, celo več, navedeno je, da se ponovno srečajo konec leta. Če je zavod od pobudnice pričakoval, da se bo javljala že prej, bi to morali v dogovor o mirovanju zapisati, ne pa da so ji, ko se je obdobje mirovanja iztekalo in je pobudnica v sodelovanju s svojim zdravnikom ocenila, da se ji je zdravstveno stanje izboljšalo do te mere, da bi se lahko ponovno vključila v program, ponovno očitali neupravičeno izostajanje. Navedbe zavoda o »tipkarski napaki« Varuha zato niso prepričale.
Osebe s posebnimi potrebami, med katerimi je tudi pobudnica, potrebujejo posebno, skrbno in sočutno obravnavo. Če je izvajalec ocenil, da je program, v katerega je bila vključena pobudnica, zanjo prezahteven oziroma neprimeren, bi bilo primerno, da bi zanjo, tudi v sodelovanju s koordinatorko obravnave v skupnosti CSD, našli drugo, primernejšo rešitev in to celo že prej, ne nujno šele po izteku obdobja mirovanja. Ne zdi se primerno, da je zavod pobudnico izključil, predvsem ker ni neupravičeno manjkala in s tem pravil programa ni kršila. Če so ji očitali druge kršitve, pa ni jasno, ali so to kadarkoli prej storili pisno oziroma ali je bila pobudnica predhodno opozorjena na morebitne posledice.
Varuh je Zavod seznanil z vsem navedenim in zavzel stališče, da je bila pobudnica iz programa izključena neupravičeno oziroma na neprimeren način. Varuh razume, da ponovna vključitev v program ni smiselna, če so med pobudnico in izvajalcem nesoglasja do te mere, da nadaljnje plodno sodelovanje ni mogoče. Vseeno Varuh meni, da je zavod kršil pravice pobudnice in jim predlagal, da v prihodnje v podobnih primerih ravnajo drugače in uporabnike predhodno pisno opozorijo na mogoče posledice. Varuh je zavodu dal možnost, da se odzove na mnenje in predlog Varuha, vendar ta te možnosti ni uporabil. Varuh je s svojim mnenjem seznanil tudi pristojni CSD in MDDSZ kot skrbnika pogodbe o izvajanju programa socialne vključenosti. Pobuda je bila utemeljena. 9.2-6/2023
