Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Odbora državnega zbora obravnavala poročilo Varuha za leto 2020

Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter Odbor za kulturo sta danes, 27. septembra 2021, obravnavala 26. redno letno poročilo Varuha za leto 2020 v delu, ki se nanaša na njuno pristojnost.  

»Leto 2020, na katero se poročilo nanaša je zagotovo najbolj zaznamovala pandemija koronavirusne bolezni, ki nas je soočila z novimi in nepredvidljivimi izzivi. Prvič v samostojni Sloveniji se je odprla diskusija in zavedanje o tem, da večina človekovih pravic ni absolutnih in jih je mogoče omejevati, vendar le, če je postopek, po katerem so omejene zakonit, če so omejitve vsebinsko sorazmerne, nediskriminatorne, nujne, časovno omejene ter utemeljene na mnenju stroke. Posebej smo opozarjali na pomen informiranja različnih ranljivih skupin, še posebej gluhih in naglušnih, slepih in slabovidnih ter gluhoslepih,« je poudaril varuh Svetina na seji odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Kot je dejal, se je veliko pobud, ki jih je lani obravnaval Varuh, nanašalo na prepoved obiskov svojcev in drugih oseb v socialnovarstvenih zavodih v času razglašene epidemije. Ravno tako so se domovi za starejše in posebni socialno varstveni zavodi odločili, da zaradi preprečevanja vnosa okužb prepovejo izhode stanovalcev oziroma pacientov. »Opozorili smo na neustreznost teh ukrepov, predvsem pa na negativne posledice, ki jih imajo na zdravje in počutje posameznikov. Poudarjali smo, da je treba upoštevati, da je odvzem prostosti oziroma omejitev svobode gibanja možna le pod pogoji, ki jih določa zakon. Pogosto smo tudi opozarjali na problem vladanja z odloki, saj je nujna ustrezna zakonska pravna podlaga, kadar gre za omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Temu je pritrdilo tudi Ustavno sodišče,« je na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide izpostavil varuh človekovih pravic.

Varuh človekovih pravic je sicer lani pri svojem delu ugotovil 473 kršitev človekovih pravic in drugih nepravilnosti, največ kar 66 prav s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. »Če temu dodamo še 11 ugotovljenih kršitev s strani centrov za socialno delo, 7 s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in 6 s strani domov za starejše, smo lahko nad stanjem uresničevanja socialnih pravic v Sloveniji, lahko resno zaskrbljeni,« je še dejal varuh.

Na seji Odbora za kulturo je poudaril, da nobena kriza ne sme in ne more biti opravičilo za pomanjkanje dialoga, za arbitrarno sprejemanje odločitev ali posega vanje s pozicije moči. »Lani oktobra smo pristojno ministrstvo pozvali, da pristopi h konstruktivnemu dialogu z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na naslovu Metelkova 6. Opozorili smo, da je dolžnost države, da nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju človekovih pravic, pomaga pri uresničevanju njihovega poslanstva in odpravi nepotrebne, nezakonite ali arbitrarne omejitve prostora civilne družbe, še posebej tiste, ki se nanašajo na svobodo zbiranja, združevanja in izražanja,« je poudaril Svetina.

Glede stanja svobode medijev Varuh človekovih pravic poudarja, da sta oba javna servisa, to sta Radiotelevizija Slovenija in Slovenska tiskovna agencija potrebna posebne pozornosti in ne smeta biti talca oziroma plen vsakokratnih zmagovalcev volitev. »To, da STA že 270 dni opravlja javno službo brez plačila države zanjo, je nedopustno. Omejevanje dela javnega servisa STA z nefinanciranjem  zame ni sprejemljivo. Obžaloval bi, če bi šli pri tem korak nazaj,« je dejal Svetina.

Izpostavil je tudi pomen ustreznega pregona sovražnega govora v javnem prostoru. »Že od začetka mandata opozarjam na pomen kulture dialoga. Z zaskrbljenostjo ugotavljam, da se je v času omejitvenih ukrepov za zajezitev koronavirusne bolezni razmahnila tudi epidemija nestrpnosti in sovražnosti. Z razmahom sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij in široko uporabo družbenih omrežij, argumentirano kritiko in spoštljivo oziroma dostojno komunikacijo vse bolj zamenjujejo sramotenje, zmerjanje, obračunavanje in linč. Že več let priporočamo, da naj Ministrstvo za kulturo ustrezno uredi prepoved širjenja sovraštva v medijih preko novele Zakona o medijih. Žal to priporočilo še ni bilo uresničeno. Svojih priporočil sicer ne moremo uveljavljati z neko prisilo, ali bodo uresničena, je seveda odvisno od prejemnikov priporočil,« je še poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.

 

 

Natisni: