Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Ob mednarodnem dnevu žensk: Učenje in ozaveščanje nujni za krepitev enakosti spolov

Enakost spolov je eno od temeljnih načel Evropske unije. A kljub siceršnjemu velikem napredku, ki smo ga dosegli v zadnjih desetletjih, dandanes vrzeli med spoloma še vedno obstajajo. Na trgu dela ženske še vedno prevladujejo v slabše plačanih sektorjih, na vodilnih položajih jih je premalo, deležne so tudi nasilja in šikaniranja. »Opraviti je treba z idejami, da je v pravice žensk dopustno posegati,« ob mednarodnem dnevu žensk, ki ga praznujemo 8. marca, poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Nasilje na podlagi spola je nad ženskami še vedno razširjeno, v slovenski družbi  se srečujemo tudi s precejšnjim številom femicidov. Po podatkih, ki jih je Center za človekove pravice prejel januarja 2022 od policije, so v letu 2021 v Sloveniji zakonci ali bivši zakonci oziroma intimni partnerji umorili štiri ženske. Priča smo primerom spolnega nadlegovanja, pojavljajo se tudi v šolah in na univerzah. »Poskrbeti je treba za večjo občutljivost družbe v zvezi z nasiljem, laično javnost pa izobraževati o možnih korakih ukrepanja v situacijah, ki lahko v najskrajnejšem primeru pripeljejo tudi do femicida. Nujno je ozaveščanje o tem, da družbo soustvarjamo in da obračanje glave stran ni ustrezno ravnanje,« poudarja varuh. Potrebno pa je nasloviti tudi osnovne vzroke nasilja nad ženskami, kot so spolni stereotipi, škodljive tradicije in splošno izražanje neenakosti spolov. Treba je storiti več, da bi odnos in vedenje do žensk in deklet temeljila na spoštovanju enakosti žensk in moških ter neseksističnih stereotipih in vedenju.

Odnos, prepričanja in vedenjski vzorci se oblikujejo zelo zgodaj v življenju. Izobraževalne ustanove imajo zato pomembno vlogo pri spodbujanju enakosti žensk in moških ter človekovih pravic. Neodvisno strokovno telo za spremljanje uresničevanja določil Istanbulske konvencije GREVIO je v lanskem poročilu spodbudil slovenske oblasti, naj v formalni učni načrt, prilagojen razvijajočim se zmožnostim učencev, vključijo načela glede enakosti med ženskami in moškimi, nestereotipizirane vloge spolov, medsebojnega spoštovanja, nenasilnega medosebnega reševanja sporov, nasilja na podlagi spola nad ženskami in pravice do osebne integritete ter v skladu z zahtevo konvencije oblikujejo učna gradiva, ki vse to spodbujajo. Slovenske organe pa je spodbudil tudi, da povečajo prizadevanja pri preiskovanju in izvajanju raziskav o tem, kako splošno prebivalstvo dojema enakost spolov, seksizem in nasilje nad ženskami.

Varuh še opozarja, da bi lahko mnogo tragedij preprečili tudi z ustrezno preventivno pomočjo družinam, ki se znajdejo v najrazličnejših stiskah. »S pravočasno pomočjo je mogoče oblikovati družbeno realnost, v katerih je trpljenja manj. Z opolnomočenimi, z znanjem in ravnanjem ustrezno podprtimi odraslimi zmanjšamo bolečine v družinskih odnosih, posledično manj trpijo vsi, tudi otroci,« opozarja varuh. 

Ženske uspešno vstopajo v vse sfere družbenega življenja, vendar je njihov glas, ne le v zasebnem, pač pa tudi v javnem življenju, pogosto preslišan. »Naša skupna odgovornost je zato spodbujati spremembe, ki spreminjajo razmerja moči v smer enakosti enakopravnosti, odprave stereotipov in predsodkov o družbenih vlogah. Pomembno je, da se zavedamo, da imajo lahko ženske, enako kot moški, uspešno poklicno življenje ob družini,« poudarja varuh.

Pomembna pa ni samo pojavnost v družbenih razmerjih, pač pa tudi realno vrednotenje opravljenega dela. Med pandemijo covida-19 je prišlo do še večjega razkoraka v neenakosti med ženskami in moškimi, znova so največjo težo odgovornosti nosile ženske. »Poleg osnovnega poklica so skrbele za otroke, ki so se šolali na domu, skrbele za gospodinjstvo, starejše. Ženskam smo v tem obdobju naložili še četrti vogal hiše in garažo,« poudarja varuh. »Obremenjene so bile tudi v službah, saj je poklic mnogih prav skrb za ranljive skupine. Skrb za sočloveka pa očitno v naši družbi ni vrednota, saj je delo pretežno žensk v raznih socialnih poklicih slabo ovrednoteno. Dolgo zanemarjeno vprašanje je treba že končno urediti in to zdaj!« poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Varuh še opozarja, da so bile vse pridobljene pravice izborjene skozi generacije, nobena ni bila podarjena. »Zato moramo paziti, da nam nobena ne bo odvzeta. Vse, kar so generacije pred nami gradile, moramo nadgraditi, ne rušiti. Pričakujem, da smo vendarle toliko zrela družba, da ne bomo dopustili premikov v smer retradicionalizacijepoziva varuh.

Ob tem pa varuh pozdravlja tudi redefinicijo kaznivega dejanja posilstva skladno z mednarodnimi standardi vključno z Istanbulsko konvencijo, kar je eden od korakov v smer prizadevanja za pravice žensk. »Uveljavitev tega  modela sporoča, da v Sloveniji spoštujemo nedotakljivost telesa, da spoštujemo človeka in da ga varujemo pred vsemi zlorabami, družbi pa bi dala jasen signal, da poseganje v integriteto osebe ni dopustno v nobenem primeru,« še poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.

 

 

Natisni: