Center za socialno delo (CSD) nas je prosil za presojo vsebine javnega poziva za dodelitev subvencij mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in subvencioniranje tržnega najema stanovanj, ki ga je objavil Stanovanjski sklad RS (SSRS), ki v eni točki opredeljuje kot upravičence mlade družine, v katerih je vsaj eden od staršev uspešno končal študij. Prosili so za mnenje, ali niso s tem nekatere mlade družine postavljene v neenakopraven položaj.
Ugotovili smo, da v tem primeru ne gre za neposreden poseg v pravico do stanovanja, ampak se zastavlja »le« vprašanje, ali država oziroma SSRS pri ukrepih aktivne stanovanjske politike razmerij ravna(ta) diskriminatorno, torej v nasprotju z načelom enakosti po drugem odstavku 14. člena Ustave oziroma ali je v tem primeru morda kršena tudi prepoved diskriminacije pri dostopu do javnih storitev, ki omogočajo boljše možnosti za pridobitev primernega stanovanja. Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (ZNSVS-UPB2) ponuja različne vrste ugodnosti pri namenskem varčevanju, najemanju posojil oz. pogojih za nakup nepremičnin v javni lasti, poleg tega pa omogoča tudi dodeljevanje subvencij. SSRS tako ni mogoče očitati odgovornosti za takšno rešitev, saj je pri svojem odločanju vezan na vsebino zakona.
V danem primeru je torej lahko sporna že odločitev zakonodajalca oziroma vprašanje morebitne neustavnosti ZNSVS-UPB2. Gre za posebno ugodnost, ki jo je zakonodajalec namenil določeni kategoriji mladih staršev in s katero poskuša odpraviti tudi negativne posledice dolgotrajnega študija, ki podaljšujejo nesamostojnost mladih. Ukrep nedvomno učinkuje tudi kot spodbuda, da se mladi odločijo za študij in ga pravočasno končajo. Gre torej tudi za politiko enakih možnosti in za ukrepe na področju aktivne socialne, stanovanjske in družinske politike ter celo politike izobraževanja.
Pobudnikom smo pojasnili, da bi lahko prizadeti (npr. družina, v kateri nobeden od staršev ni dokončal fakultetnega študija) vprašanje ocene ustavnosti odprli le tako, da bi vložili zahtevek za dodelitev subvencije in zoper to odločitev uporabili pravna sredstva. Pred morebitnimi kršitvami človekovih pravic, ki jih povzroča zakonodaja, državljane lahko zavarujejo predvsem sodišča. Če bi sodišče pri sojenju v konkretni zadevi podvomilo o ustavnosti zakona, bi moralo na podlagi 156. člena Ustave postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem za presojo ustavnosti sporne zakonske določbe. Na podlagi Ustave RS in Zakona o ustavnem sodišču lahko da tudi pobudo za začetek postopka vsakdo, če izkaže svoj pravni interes.
Zato smo CSD predlagali, naj prizadete stranke opozori na navedene poti in jim pojasni možnosti za uporabo pravnih sredstev. Povabili smo jih tudi, naj nas seznanijo, če bi se kateri od prosilcev odločil za takšno pot. Povratne informacije glede tega nismo dobili. 10.0-12/2009
