Varuh človekovih pravic

Težave z zagotovitvijo navzočnosti pri zaslišanju prič - tujcev, ki so nezakonito prešli državno mejo

Varuh človekovih pravic RS je na podlagi nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma (DPM) po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, 22. 1. 2020 obiskal Postajo mejne policije (PMP) Obrežje.

Ob obisku smo med drugim opravili tudi pregled nekaj naključno izbranih primerov postopkov pridržanj. Tako smo opravili tudi pregled primera pridržanja dveh tujcev. Ugotovili smo, da so postopek s tujcema v tem primeru policisti PMP Obrežje izvajali v času med 3. in 4. 11. 2019, pri čemer je bil začetek policijskega postopka 3. 4. 2020 ob 23.35 uri, pridržanje pa je bilo odrejeno med 23.40 uro na dan 3. 4. 2020 in 19.00 uro naslednjega dne na podlagi četrte alineje prvega odstavka 64. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Iz sklepov o prekršku, ki ju je izdala PMP Obrežje in sicer iz njune obrazložitve, je bilo razvidno, da sta bila tujca 4. 11. 2019 zaslišana tudi kot priči na Okrožnem sodišču v Krškem v zvezi s kaznivim dejanjem »Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države« in kjer sta podala namero za podajo vloge za priznanje mednarodne zaščite.

Zakonska podlaga za pridržanje obeh tujcev je bila torej četrta alineja prvega odstavka 64. člena ZNPPol. Policisti smejo na tej podlagi osebo pridržati, če jo je treba izročiti tujim varnostnim organom ali je bila sprejeta od tujih varnostnih organov in jo je treba izročiti pristojnemu organu. Pridržanje pa sme trajati le nujno potreben čas, in sicer v tem primeru največ 48 ur, vendar le za namen, ki ga kot razlog za pridržanje določa zakon.

S pregledom obrazca »Izvajanje opravil med pridržanjem/zadržanjem – uradni zaznamek«, smo lahko razbrali, da so policisti postopek s tujcema glede očitanega prekrška zaključili z razgovorom, ki je bil opravljen 4. 11. 2019 med 4.40 in 6.50 uro. Kljub temu, da se je policijski postopek s tujcema zaključil 4. 11. 2019 ob 6.50 uri, ju policisti niso izročili pristojnim organom, temveč so ju nadalje pridržali. Razlog za to je po pojasnilu Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) bila odločitev in naročilo preiskovalnega sodnika, daj se naj ju pripelje na zaslišanje (šele) 4. 11. 2020 ob 15.25 uri. Tujca sta se nato preostali čas, do izročitve na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, nahajala v prostoru za pridržanje na Policijski postaji Brežice. Podaljševanje pridržanja na podlagi zakonske podlage zaradi katere sta bila tujca pridržana, zgolj zaradi privedbe še na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, je po našem stališču lahko vprašljivo, saj kot je to poudarjeno že v ZNPPol, lahko pridržanje na tej zakonski podlagi traja le nujno potreben čas, upoštevajoč pravno podlago na podlagi katere je bilo pridržanje odrejeno, zgolj za namen predaje osebe tujim varnostim (oziroma drugemu pristojnemu) organom.

Po sporočilu MNZ je tudi izredni nadzor v policiji pokazal resen sistemski problem na področju privedb prič na zaslišanje pred preiskovalne sodnike v primerih, ko gre za obravnavo tujcev, ki nezakonito prestopijo državno mejo, saj policija nima ustrezne pravne podlage za privedbo teh oseb brez izdane pisne odredbe, kakor tudi ne sme podaljševati nujno potrebnega časa pridržanja (za izročitev teh oseb tujim varnostnim organom), zaradi zaslišanja pred preiskovanimi sodniki. Da v bodoče ne bi prihajalo do podobnih primerov, je minister za notranje zadeve 12. 2. 2020 izdal tudi obvezna navodila in usmeritve in sicer: »Policija mora zagotoviti dosledno izvajanje pridržanj ilegalnih migrantov skladno z zakonskimi normami, zlasti pa spoštovati določbe 64. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije, da sme pridržanje trajati le nujno potreben čas za izročitev tujim varnostnim organom. Morebitne privedbe ilegalnih migrantov kot prič na zaslišanje preiskovalnemu sodniku sme izvajati izključno na podlagi pisne odredbe pristojnega organa.«

Tudi Okrožno sodišče v Krškem je potrdilo, da gre v takih primerih za resen sistemski problem, ki ga povzročajo zakonske določbe, saj ne ustrezajo več razmeram globalizacije in množičnih potovanj, pritisku ilegalnih prebežnikov za vstop v EU, pri čemer se med njimi nahajajo osebe različnih narodnosti, ki razumejo le svoj jezik, za te jezike pa zelo pogosto ni tolmačev ali pa so zelo redki. Določba, da sme policija v takih primerih tujce, ki so na eni strani nedvomno kršili predpise, ko so ilegalno vstopili v našo državo, na drugi strani pa so za dokazovanje kaznivega dejanja tudi nujno potrebne priče, zadržati le nujno potreben čas, da se pripravi njihova predaja tujim organom, lahko močno oteži, v nekaterih primerih pa celo onemogoči uspešno izvedbo kazenskega postopka proti storilcem kaznivih dejanj po 308. členu KZ-1. V večini primerov se taka kazniva dejanja zaradi težje izsledljivosti izvršujejo v nočnem času. Po prijetju tujcev pa v nekaj urah ponoči tujcev preiskovalni sodnik sploh ne bi mogel zaslišati, saj v večini primerov ne bi mogel zagotoviti pogojev za zaslišanje. V nočnem času tudi odvetniki in tolmači praviloma niso odzivni. Ponavadi gre za tujce, ki so dalj časa na poti, ko jih prime policija so lačni in utrujeni, zato bi bilo njihovo zaslišanje v takšnem stanju nehumano in nedostojno. Na zaslišanju bi moral sodelovati tudi osumljeni, postopek sredi noči pa bi tudi zanj lahko predstavljalo kršitev pravice do obrambe, pa tudi mučenje in nehumano ravnanje.

Na Okrožnem sodišču v Krškem sicer vsi dežurni sodniki ves čas pazijo, da se pri nujnih preiskovalnih dejanjih spoštujejo pravice udeleženih in da se postopki izvedejo v čim krajšem času. Pri tem pa so vezani na pogoje, ki jih zahteva Zakon o kazenskem postopku (ZKP), in ostale udeležence, ki pa lahko brez posebne utemeljitve odklonijo sodelovanje v postopku (tolmači in odvetniki), prav tako pa morajo tudi v teh postopkih preiskovalni sodniki ravnati humano in dostojno. Zato bo tudi v prihodnje usklajevalo nujne preiskovalne postopke na način, da se bodo spoštovale pravice udeležencev na eni strani in da se bodo skozi te postopke zagotavljali ustrezni dokazi v kazenskem postopku. Sodišče meni, da je potrebno zakonske določbe čim prej spremeniti in omogočiti učinkovito delo policije in preiskovalnih sodnikov pri preiskavi kaznivih dejanj povezanih s tujci. Sistemski problem, ki izhaja iz neživljenjskih rokov, ki so primerni samo v tistih primerih, ko so tujci prijeti v dnevnem času in po možnosti na delavnik, ko je možno pogoje za zaslišanje zagotoviti v zelo kratkem roku, saj so praviloma vsi nujni udeleženci dosegljivi, je namreč možno najlažje in najhitreje urediti s spremembo zakona in podaljšanjem rokov za izvedbo postopkov vsaj na 12 ur.

Upoštevajoč navedeno tudi Varuh podpira spremembe in dopolnitve, ki so predvidene v noveli ZKP-0, ki rešujejo težave z zaslišanjem prič tujcev, ki so nezakonito prešli državno mejo, tako da se upošteva tudi tek vzporednega prekrškovnega postopka (v katerem jim je odvzeta prostost) in da se posledično zagotavlja, da bodo te osebe dejansko zaslišane pred preiskovalnim sodnikom kot priče v predkazenskem postopku (149. člen ZKP).

Natisni: