Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije (DZ) mag. Urška Klakočar Zupančič je danes, 25. septembra 2023, obiskala institucijo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino sta se sicer srečala že večkrat. Ne le ob priložnosti vsakoletne predaje in predstavitve letnega poročila Varuha, temveč tudi ob pogovorih o aktualnem dogajanju in stanju človekovih pravic v Sloveniji. Varuh Svetina se je ob tej priložnosti predsednici zahvalil za dobro sodelovanje. Zadovoljen je, da si je kot eno izmed prioritet mandata izbrala ravno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter da je zavezana, da se problematika, ki jo izpostavlja varuh, v DZ naslavlja promptno in zavzeto. 

»Naša naloga je spodbujati odgovorne, da oblikujejo takšne politike, ki ustvarjajo enake možnosti tudi za tiste, ki jih zaradi osebnih okoliščin niso deležni, da blažijo posledice neenakosti ter omogočajo vsakomur, da je polnopraven član družbe. Žal pa pri odgovornih pogosto ni posluha za spremembe,« je predsednici povedal varuh Svetina, ki meni, da bo za premike na bolje treba po nekaterih ministrstvih spremeniti nekatere ustaljene vzorce razmišljanja. »Ne gre le za težave v medresorskem usklajevanju, temveč se včasih zdi, da ni volje, da bi se kaj dogovorili. Namesto, da bi poiskali rešitve, se mestoma preveč energije vlaga v obrazložitve, zakaj se nekaj ne da spremeniti,« je dejal varuh in spomnil, da je ravno kršitev načela dobrega upravljanja v povezavi s pojasnilno dolžnostjo države ena najbolj kršenih pravic, ki jih ugotavlja v aktualnem letnem poročilu.

Predsednica državnega zbora se je ob tem zavzela za spoštovanje vloge in odločitev institucije Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, ki poleg ostalih neodvisnih institucij, predstavlja enega od nujnih temeljev demokracije in ključen gradnik pravnega reda. »Žal se tudi varuhova priporočila ne upoštevajo, kot bi se morala. Iz preteklih let je neuresničenih več kot 100 priporočil, kar kaže na odnos do pravne države in do institucije varuha človekovih pravic, ki je pomembna nadzorna institucija,« je poudarila predsednica. Varuh je ob tem dodal, da odločitve odločevalcev kažejo, da je v politiki veliko lažje kritizirati odločitve in opozarjati na kršitve človekovih pravic drugih, veliko več poguma in odločnosti pa je treba za uresničevanje človekovih pravic vseh prebivalcev, ne da bi jih oblast pri tem kakorkoli prikrajšala ali diskriminirala.

Skupaj s predsednico sta se zato zavzela za več sodelovanja, ki jim ni cilj zgolj iskanje rešitev, ampak dejanske spremembe v praksi in delovanju države. »V zadnjem mesecu smo videli, da lahko odgovore na izzive, s katerimi se soočamo, precej učinkovito iščemo ravno v sodelovanju. Posledice avgustovskih poplav so pokazale, kako človekoljubni smo ljudje. Da ob pretresljivih dogodkih in zgodbah, ki se nas dotaknejo, pa čeprav jih morda spremljamo le od daleč, ne moremo ostati brezbrižni, kar smo dokazali na vseh ravneh – osebni, družbeni in tudi na ravni države,« ocenjuje varuh človekovih pravic Peter Svetina. Prepričan je, da zgolj zanašanje na sistemsko ali medsebojno solidarnost ne more graditi odnosov povezanosti v družbi, temveč, da v sodelovanju potrebujemo oboje.  

Strinjala sta se, da lahko le skupaj prispevamo k oblikovanju družbe, v kateri je človek najprej človeku človek. Družbe, v kateri lahko vse, ki so na robu, povabimo k sodelovanju in se povežemo kot skupnost, ki upošteva dostojanstvo vsakega človeka. Svetina še meni, da je v teh časih še posebej treba upoštevati, da smo del skupnosti. »Ljudje smo polni zamer, in to nas ovira. Treba je sprejeti življenje, kot je, se truditi, da bo boljše za vse, ne zgolj za posameznika in tako, verjamem, lahko napredujemo kot družba,« je še pozval.