Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Pred svetovnim dnevom cerebralne paralize varuh sprejel predstavnike Zveze društev za cerebralno paralizo – Sonček

Pred svetovnim dnevom cerebralne paralize, ki ga obeležujemo 6. oktobra, je varuh človekovih pravic Peter Svetina sprejel predstavnike Zveze društev za cerebralno paralizo – Sonček (Zveza Sonček), nevladne invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu in si z najrazličnejšimi aktivnostmi prizadeva izboljšati kakovost življenja ljudi z invalidnostmi in njihovih svojcev. Del njihovih aktivnosti je tudi ozaveščanje javnosti o nujnosti odpravljanja razlik med vsakodnevnimi okoliščinami in realnimi zmožnostmi oseb, ki živijo s posledicami cerebralne paralize. Varuh Svetina se je Zvezi Sonček zahvalil za uresničevanje njenega poslanstva in poudaril, da položaj oseb s posebnimi potrebami v Sloveniji ni zadovoljiv, predvsem na področju izenačevanja možnosti in vključevanja invalidov v vse sfere družbenega življenja. Prizadevanja za spremembe na tem področju so zato po njegovem mnenju nujne tudi v praksi. Kot je dejal, smo se k temu nenazadnje zavezali s konvencijami, zakoni in ustavo.

»Naša skupna prizadevanja na področju skrbi za invalide lahko z veliko vztrajnosti obrodijo sadove, a ne vedno. Kot tudi v primeru drugih ranljivih skupin se mi na vprašanje, zakaj je temu tako, ponuja odgovor, da področje skrbi za invalide pač ni dovolj zanimivo za večinsko populacijo, kar pomeni, da smo še daleč od normalizacije,« meni varuh človekovih pravic. Izzivi na področju zdravstvene oskrbe, obravnave oseb s pridobljeno možgansko poškodbo, skupnega nameščanja oseb z različnimi težavami, staranja, nezadostnih kadrovskih normativov in pomanjkanja kadra, obravnave najzahtevnejših avto- in heteroagresivnih uporabnikov, zaračunavanja storitev institucionalnega varstva, dolgih čakalnih dob in deinstitucionalizacije ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, so po mnenju Svetine le 'vrh ledene gore', zato je te izzive treba nasloviti takoj. Kot je dejal, ne le invalid posameznik, temveč si vsi, ki ga spremljajo v življenju, želijo živeti v okolju, ki jim bo zagotavljalo primerljivo kakovost življenja. To vodilo po njegovem mnenju ne sme biti le načelo, temveč ga moramo uresničevati pri vseh svojih ravnanjih. »Pa naj gre za odpravljanje arhitekturnih ovir, zagotavljanje možnosti inkluzije v izobraževanju, zdravstvenih in socialnih storitev in programov, prostočasnih aktivnosti, dostopa do novih tehnologij ter do različnih drugih storitev ali pa za pripravljenost prisluhniti njihovim potrebam in jih vključiti v procese sprejemanja odločitev, še posebej tistih, ki zadevajo njihove pogoje bivanja in dela,« še meni Svetina.  

Kot je dejal, mora zato stalnica postati tudi dialog za še boljše razumevanje invalidnosti v družbi - dialog o pomenu uveljavljanja pravic invalidov in o njihovem vključevanju v politično, socialno, gospodarsko in drugo življenje. Tu pa po mnenju varuha nima pomembne vloge le najvišji vrh države, temveč imajo veliko moč pri spodbujanju dialoga tudi akterji na lokalni ravni, ki imajo neposreden stik z ranljivimi skupinami in njihovimi potrebami, pa tudi nevladni sektor, ki je neke vrste prevodnik njihovih potreb drugim. »S storitvami in programi, ki jih izvajate pri Zvezi Sonček na področju sociale, zdravstva, zaposlovanja, kulture in prostočasnih dejavnosti pomembno uresničujete svoje poslanstvo, zato se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem članicam in članom ter delavcem Zveze za vaše delo in prizadevanja, da bi bil razkorak med pravicami in možnostmi za njihovo uresničevanje za vse ljudi kar najmanjši,« poudarja Peter Svetina.

Sicer pa so se v pogovoru sogovorniki dotaknili tudi načrtovanih sistemskih sprememb (osebna asistenca, dolgotrajna oskrba) ter neizvajanja Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov na področju deinstitucionalizacije. »Vlada in pristojna ministrstva se na tem področju ne odzivajo na potrebe invalidov in ne zagotavljajo potrebnih podpornih storitev v skupnosti,« je dejal Peter Svetina in dodal, da povečevanje zmogljivosti v institucijah ter načrtovanje in gradnja manjših institucij niso koraki za ustrezno izvajanje konvencije. »Deinstitucionalizacija je odmik od institucionalnega mišljenja v smer samostojnega življenja s podporo v skupnosti. Država jo mora zagotoviti, zato bomo pri Varuhu človekovih pravic nad tem bdeli, aktivno opozarjali na anomalije in zahtevali ukrepe tudi v prihodnje,« še poudarja Svetina, ki se zavzema tudi, da država vzpostavi neodvisno telo za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov, ki jo je pripravljena prevzeti institucija Varuha človekovih pravic.

Natisni:

Sorodne novice

- Enake možnosti invalidov in oseb s posebnimi potrebami
20.01.2021

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je med oktobrom in decembrom 2020 preučil...

Več