V petek, 14. septembra, je parlamentarni odbor za notranjo politiko obravnaval poročili varuha človekovih pravic za leti 1999 in 2000. V razpravi o poročilih, ki sta nastajali še pod mandatom prvega varuha Ivana Bizjaka, so poslanci podprli predlog sedanjega ombudsmana Matjaža Hanžka za tri dodatne zaposlitve v njegovem uradu, s katerim bi presekali gordijski vozel, ki se vleče še iz prvega poročila in v katerem je bilo predlagano imenovanje ombudsmana za otrokove pravice. Omenjeni trije na novo zaposleni različnih poklicnih profilov naj bi postali nekakšni zagovorniki otrok in bi celoviteje reševali problematiko otrokovih pravic. Ta je obsežna in zaradi pomanjkanja kadrov prevečkrat počasneje rešena kot zahtevajo razmere.

Sicer pa je varuh Matjaž Hanžek pred odborom za notranjo politiko še povedal, da v letu 2000 ni bil sprejet noben zakon s področja varstva človekovih pravic, letos pa smo bili priča sprejetju zakona o brezplačni pravni pomoči. Ombudsman Hanžek je članom odbora med drugim iz poročil izpostavil najtežje rešljive probleme in jih opozoril, da se veliko sprejetih zakonov ne izvaja tudi s strani zakonodajalcev.

"Če se zakoni ne izvajajo, to pomeni kršenje človekovih pravic," je poudaril Hanžek.

Na področju reševanja statusa tujcev so po njegovih besedah napori ministrstva pri odločanju o azilu in državljanstvu premalo, saj bi morali v skladu z zakoni odločati v dveh mesecih, odločbe pa so izdane šele v letu dni. Minister za notranje zadeve Rado Bohinc je pojasnil, da bodo do konca tega leta odpravili zaostanke na področju azilne politike ter večino zaostankov na področju dodeljevanja državljanstva.

Hanžek je opozoril še na neizvajanje zakona o izvršbi in zavarovanju ter na pereči problem sodnih zaostankov, ki po njegovem niso samo zaostanki zaradi prepočasnega dela sodišč, ampak tudi slabega dela sodišč. Pri tem je opozoril na nadpovprečno število zadev, vrnjenih na prvo stopnjo. Res je zakonodaja zelo "zmešana", vendar se je potrebno vprašati, ali moramo sodnike posebej nagrajevati, da bodo delali tako, kot je treba, je dejal Hanžek. Opozoril je še na neučinkovite pritožbene poti ter na povečevanje nasilja represivnih organov.

Na področju denacionalizacije je Hanžek izpostavil stavek iz mnenja vlade o omenjenih poročilih, v katerem vlada pravi, da so pritiski strank za vrnitev premoženja v naravi prehudi, zaradi česar se uradne osebe ne morejo odločati drugače, kot stranke želijo. Po besedah varuha mora država delati po zakonih in ne po pritiskih. Omenjeno je razjasnil pravosodni minister Ivo Bizjak, ki je poudaril, da so hoteli pri tem le izpostaviti, da stranke želijo izključno vrnitev premoženja v naravi tudi takrat, ko to sploh ni mogoče.