Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Nedopustne čakalne dobre pri obravnavi duševnih motenj otrok in mladostnikov

Dekle sedi na brvi med čustvoma veselja in žalosti

Na Varuha se je obrnil eden izmed centrov za socialno delo z opozorilom, da otroci in mladostniki nimajo ustreznega dostopa do psihosocialne in psihiatrične obravnave. Centri za socialno delo in vzgojno-izobraževalni zavodi pa naj bi posledično postali podaljšana roka zdravstva, čeprav se tudi sami spopadajo s kadrovsko stisko. Z vedno večjo vzgojno stisko pa naj bi se soočali tudi starši. Varuh ocenjuje, da se organi zavedajo, da je duševno zdravje otrok in mladostnikov tematika, ki ne zadeva le zdravstva, temveč je prepoznava, preprečevanja in reševanje težav v duševnem zdravju naloga celotne družbe. Ni pa Varuh mogel spregledati, da čakalna doba za prvi pregled pri psihiatru za otroke in mladostnike za vse stopnje nujnosti z izjemo stopnje »nujno« v tem trenutku občutno presega čas najdaljših čakalnih dob, zaradi česar tudi po mnenju Ministrstva za zdravje otroci in mladostniki nimajo dostopa do kakovostne obravnave duševne motnje, ko jo potrebujejo. Varuh ocenjuje, da opisano stanje predstavlja kršitev 5. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) v povezavi z 11. členom ZPacP ter 51. člena Ustave RS. Obravnavano tematiko bo spremljal tudi v prihodnje.

* * *

Na Varuha se je obrnil eden izmed centrov za socialno delo z opozorilom, da otroci in mladostniki nimajo ustreznega dostopa do psihosocialne in psihiatrične obravnave. Centri za socialno delo in vzgojno-izobraževalni zavodi naj bi posledično postali podaljšana roka zdravstva, čeprav se tudi sami spopadajo s kadrovsko stisko. Povečalo naj bi se število begov iz vzgojnih domov odprtega tipa, otroci in mladostniki naj bi pogosteje posegali po prepovedanih drogah, z vedno večjo vzgojno stisko pa naj bi se soočali tudi starši. Varuh se je na Ministrstvo za zdravje (MZ), Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) obrnil s poizvedbo, v kateri je navedene organe pozval k opredelitvi do navedb pobudnika ter seznanitvi z dejavnostmi na področju varstva duševnega zdravja otrok in mladostnikov.

MZ je pojasnilo, da podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o povprečnih čakalnih dobah kažejo, da je v letih 2021–22 glede na leta 2018–2020 prišlo do 85-odstotnega porasta izdanih napotnic na račun napotitev pod »nujno«, »zelo hitro« in »hitro«. Število čakajočih (v vsakem trenutku) presega 600 otrok in mladostnikov. Povprečna čakalna doba na prvi pregled pri psihiatru za otroke in mladostnike za stopnjo nujnosti »zelo hitro« znaša 150 dni, za »hitro« 230 dni in za »redno« 270 dni. Ocene o domnevni prezasedenosti varovanega oddelka in podatkov o čakalnih dobah za bolnišnično dejavnost nam MZ ni moglo zagotoviti, saj NIJZ teh podatkov ne zbira. Urgentna psihiatrična obravnava otrok in mladostnikov pa naj ne bi dosegala svojega namena, saj po postavljeni diagnozi otrok ali mladostnik v mreži izvajalcev storitev za duševno zdravje nima na voljo kakovostne in ustrezne obravnave duševne motnje, kot jo potrebuje. Razlog za dolge čakalne dobe je MZ pripisalo temu, da mreža izvajalcev za duševno zdravje na primarni zdravstveni ravni še ni popolnjena, hkrati pa se sooča s porastom potreb po storitvah za duševno zdravje otrok in mladostnikov zaradi epidemije covida-19.

MZ je poudarilo, da si skladno z Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 in Akcijskim načrtom za leti 2022-2023, ki so ga pripravili v sodelovanju z več pristojnimi ministrstvi, aktivno prizadeva za dopolnitev mreže izvajalcev in povečanje ustrezno usposobljenega kadra. Številne raziskave namreč kažejo, da se z ustrezno obravnavo otrok in mladostnikov lahko prepreči težji potek težav v duševnem zdravju v poznejši dobi. S Splošnim dogovorom za leto 2023 naj bi bilo tako vzpostavljenih še pet dodatnih timov v Centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CZDOM). Zagotovljeno pa je bilo tudi financiranje zaposlitve dodatnega psihologa v vseh treh ambulantah za prednostno obravnavo otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju. Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZNUNBZ) zagotavlja financiranje dodatnih 70 specializacij klinične psihologije. V Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo pa so pripravili tudi predlog spremembe programa specializacije pedopsihiatrije, po katerem bi bilo specializantom pedopsihiatrije omogočeno nekajmesečno kroženje v CZDOM. MZ je 15. 3. 2023 specialističnim ambulantam otroške in mladostniške psihiatrije posredovalo dopis, da so dolžne zagotoviti vsak teden 20 odstotkov kapacitet za obravnavo otrok in mladostnikov, ki so k njim napoteni z opredeljeno stopnjo nujnosti »zelo hitro«. Širitev mreže in izboljšanje dostopnosti (predvsem izven bolnišnic) naj bi bilo postopoma doseženo v naslednjih 5–6 letih.

MVI je v odgovoru Varuhu pojasnilo, da se preko akcijskega načrta izvaja analiza stanja na področju podpore duševnemu zdravju v vrtcih, šolah in fakultetah. In sicer se znotraj uresničitve slednjega uvajajo programi za zmanjševanje medvrstniškega nasilja in nekemične zasvojenosti. Za zmanjševanje anksioznosti pa se načrtuje ciljno raziskovalni projekt, ki poteka v smeri analize izobraževalnih sistemov na osnovni in srednješolski ravni z vidika duševnega zdravja, pregleda vsebin izobraževalnih učnih načrtov v osnovnem, srednješolskem in fakultetnem izobraževanju ter identifikacije vrzeli in predlogov ukrepov. Na podlagi Sklepa o nujnih kadrovskih ukrepih je šolam omogočeno tudi dodatno zaposlovanje svetovalnih delavcev. Kljub temu pa je bilo dne 21. 12. 2022 nezasedenih 24 mest šolske svetovalne službe. MVI nima podatkov, ali je razlog za navedeno dejstvo, da je število šolskih svetovalnih delavcev ustrezno ali pa se tudi v šolah soočajo s pomanjkanjem kadrov. Bo pa Zavod RS za šolstvo v kratkem prenovilo Programske smernice svetovalne službe. V zvezi z domnevno povečanim številom pobegov iz vzgojnih zavodov odprtega tipa je MVI pojasnilo, da iz podatkov, s katerimi razpolagajo, izhaja le minimalen porast pobegov v letu 2022 glede na leto 2021 (1 odstotek). Novembra 2022 pa je bil sprejet tudi Protokol sodelovanja med strokovnim centrom za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami in CDZOM. MVI naj bi strokovnim centrom sicer odobril dodaten kader, če zanj zaprosijo.

MDDSZ je na vprašanje Varuha o ponudbi in razvoju brezplačnih programov za krepitve starševske skrbi pojasnil, da že vrsto let financirajo programe v podporo družini. Z Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2022–2030 (ReNPSV22-30) pa se predvideva še dodatno povečanje števila teh programov. V zvezi z domnevno kadrovsko podhranjenostjo centrov za socialno delo je MDDSZ pojasnilo, da so med letoma 2017 in 2022 centrom za socialno delo zagotovili 340 novih zaposlitev, nove zaposlitve na centrih za socialno delo pa se načrtujejo tudi v okviru Evropske kohezijske politike 2021–27.

Varuh meni, da je iz prejetih odgovorov pristojnih mogoče razbrati, da se naslovni organi zavedajo, da je duševno zdravje otrok in mladostnikov tematika, ki ne zadeva le zdravstva, temveč je prepoznava, preprečevanja ter reševanje težav v duševnem zdravju naloga celotne družbe. Razumemo tudi, da težave s pomanjkanjem kadra terjajo določene ukrepe, katerih rezultati se pokažejo čez čas. Ne glede na navedeno pa Varuh ni mogel spregledati, da MZ samo priznava, da otroci in mladostniki v mreži izvajalcev storitev za duševno zdravje nimajo na voljo kakovostne in ustrezne obravnave duševne motnje, povprečna čakalna doba na prvi pregled pri psihiatru za otroke in mladostnike za vse stopnje nujnosti z izjemo stopnje »nujno« pa občutno presega čas najdaljših čakalnih dob. ZZVZZ sicer predvideva možnost zdravstvene obravnave tudi izven kraja stalnega prebivališča otroka ali mladostnika (vključujoč tujino), vendar Varuh ocenjuje, da je tovrstna psihiatrična obravnava v nasprotju z modernimi psihiatričnimi smernicami, ki poudarjajo pomen psihiatrične obravnave v skupnosti in vključuje tudi pomoč socialnih služb ter izobraževalnih ustanov. Opisano stanje po stališču Varuha tako predstavlja kršitev 5. člena ZPacP v povezavi z 11. členom ZPacP, ki določa, da ima pacient pravico do kakovostne, varne in primerne zdravstvene oskrbe, in konkretizira vsebino 51. člena Ustave RS, ki posamezniku zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Varuh bo tudi v prihodnje problematiko skrbno spremljal. Pri tem pa bomo še posebej pozorno spremljali učinkovitost ukrepov, ki so jih sprejela, ali jih nameravajo sprejeti pristojna ministrstva. 9.4-50/2022

Natisni: